Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
18 prispevkov
Tekmovanja Spartan veljajo za najslavnejšo serijo tekov z ovirami, kjer je na preizkušnji tekmovalčeva moč in vzdržljivost, pa tudi sposobnost premagovanja zahtevnih ovir med hudimi napori. »Špartanci« iz različnih držav gostujejo na izbranih lokacijah po vsem svetu. Aljaž Maffi iz Gorenjega Polja v občini Kanal ob Soči je ambasador tekmovanja Spartan in se vedno zavzema za promocijo tega športa. Premagovanje ovir in terena ustvarjata to izjemno zahtevno tekaško vzdušje, pravi Aljaž. Tekmovanje, ki preizkuša fizične in psihične meje vsakega udeleženca, ne mine brez krize, ki jo je treba premagati. Kot z nasmehom doda Aljaž: »Takrat se malo pogovori sam s seboj«. Aljaž je od vedno zapisan športu. Ampak z leti je ugotovil, da je ravno Spartan pravi zanj. Ima vse, kar mu ustreza: fizični in mentalni preizkus, idealen je za tekače, dvigovalce uteži in ljubitelje fitnesa. Skupaj z Andrejem Gerbcem sta ustanovila Športno društvo Dekatlon, z namenom, da bi tudi ostale prebivalce in ljubitelje športa v občini Kanal ob Soči spodbudila k rekreaciji. Svojo špartansko pot je šele dobro začel. V športu je zagotovo veliko odrekanja, naporov in vztrajanja. Ampak ob vsem tem moraš najti način, da znaš tudi uživati, pove »špartanec« Aljaž Maffi.
Letošnja Evrovizija ni razočarala. Oba polfinalna večera sta znova združila glasbo, čustva in sporočila enotnosti. Seveda tudi brez kreativnosti in spektakularne scenske produkcije, ki poskrbita za čarobno vzdušje, ni šlo. Stavnice so se tokrat zmotile. Raiven je v Malmöju Sloveniji priborila drugo zaporedno uvrstitev v veliki evrovizijski finale. Kljub temu, da je za popotnico prejela kar nekaj nesramnih komentarjev in kritik, je po torkovem nastopu Veronika združila Slovenijo in čestitke so kar deževale. Kako ste vi doživljali oba polfinalna večera Evrovizije? Ste navijali za Raiven? Kdo vas je najbolj navdušil? Pogrešate »staro« Evrovizijo? Prisluhnite vtisom v naši jutranji anketi!
V začetku aprila je v Gornji Radgoni v sklopu mednarodnega sejma lovstva in ribištva potekalo 17. državno prvenstvo v posnemanju jelenjega rukanja. Tekmovalci, po večini lovci, ob pomoči posebne naprave izvajajo jelenov klic. Z rukanjem želijo samci razglasiti svoj primat na nekem območju in nanj privabiti čim več košut, hkrati pa sporočajo drugim jelenom, da v bližini niso zaželeni. Disciplina od tekmovalcev zahteva dober posluh, kajti posnemovalci se morajo čim bolj približati oglašanju rukajočih jelenov v različnih okoliščinah. Med boljšimi rukači je tudi Primorec Marko Mavri, član Lovske družine Podbrdo, ki je na zadnjem državnem prvenstvu osvojil 3. mesto. Ko jokajoči zaljubljeni jelen tava za košutami in išče ljubezen ali pa se zmagovalno oglaša po dvoboju z nasprotnikom, je to zelo čarobno in prvinsko doživetje, pravi Marko. V čarobni in ljubezenski svet jelenov je zvabil tudi Boštjana Simčiča.
Ker smo še vedno pod vtisi praznika dela, se bomo v današnji anketi posvetili odmoru na delovnem mestu. Zakon o delovnih razmerjih določa, da ima delavec, ki dela polni delovni čas, pravico do odmora, ki traja 30 minut. Čas odmora se všteva v delovni čas in je plačan. Ampak, ko se med delovnim časom odpravimo na zaslužen obrok, se pred menzami, restavracijami, trgovinami vije vrsta čakajočih, ki nestrpno pričakujejo, da lahko v miru pojejo, ali pa kupijo sendvič. Ali je to sploh možno opraviti v pol ure? Je zakonsko določen čas za odmor prekratek? Na Finskem je na voljo cela ura, v Italiji pa se odmor ne všteva v delovni čas.
1. maja 2004 je Slovenija skupaj še z devetimi državami srednje in vzhodne Evrope postala članica Evropske unije. To je bila največja širitev te povezave v njeni zgodovini, kar so takrat imenovali »veliki pok«. Čeprav je bilo pred vstopom prisotne nekaj negotovosti, lahko danes ugotovimo, da je članstvo Slovenije v Evropski uniji izjemnega pomena. Slovenci glede na Eurobarometer nadpovprečno podpiramo EU, a udeležba na evropskih volitvah je med najnižjimi v Uniji. V današnji anketi smo nastavili ogledalo članstvu Slovenije v evropski družini
Za klekljanje potrebujemo ovalno blazino ali 'bulo', košaro ali podstavek, na katerem sloni bula, kleklje - posebno oblikovane lesene paličice, na katere je navit sukanec, bucike in vzorec, t. i. »papir'c«. Ta obrt zahteva veliko potrpljenja, vztrajnosti in časa, pravi Nevenka Malnič iz Doblarja, ki že več kot 20 let vodi klekljarsko skupino. Ljubezen do ročnega dela je v vseh teh letih ustvarila tudi mnoge nepozabne trenutke. Njihove čipke občudujemo vsepovsod po Sloveniji. Trenutno izdelujejo čipke za mašne plašče ob 1500-letnici koprske škofije. Nevenka Malnič je Boštjanu Simčiču z velikim navdušenjem pokazala svojo zbirko čipk. To, da je sorazmerno hitro postala mojstrica, ni presenetljivo, saj so jo, kot pravi, te male umetnine zasvojile.
V letu 2023 je bilo v Sloveniji opravljenih malo več kot 45 tisoč vozniških izpitov za kategorijo B, od tega jih je bilo več kot polovica uspešno opravljenih. Vozniški izpit je pomemben mejnik v življenju vsakega posameznika. Za mnoge je to čas, poln pričakovanj, vznemirjenja in tudi nekaj stresa. Vozniški izpit je še vedno simbol svobode in neodvisnosti. Vsak izmed nas je čimprej želel pridobiti vozniško dovoljenje. S počitniškim delom in »donacijami« staršev, stricev, non in botrov, smo si nabrali dovolj denarja, da smo lahko plačevali ure vožnje, saj je za marsikoga to predstavljalo velik finančni zalogaj. Kako je pa danes? Raziskave kažejo, da zanimanje mladih za opravljanje vozniškega izpita v zadnjih letih precej upada. Kakšni so vaši spomini na šolo vožnje? Bi danes še opravili vozniški izpit?
Letošnji pohod Po stopinjah Valentina Staniča je potekal v znamenju treh obletnic: 30 let od prvega pohoda, 250 let od rojstva Valentina Staniča in 45 let delovanja Planinskega društva Valentin Stanič Kanal. V kanalskem planinskem društvu so zato organizirali zanimivo predavanje o začetkih organiziranega pohodništva na območju današnje občine Kanal ob Soči. Predaval je dr. Robert Devetak, ki že lep čas raziskuje tudi življenje duhovnika, alpinista, pesnika, pisatelja in učitelja, Valentina Staniča, ki velja za enega od začetnikov evropskega alpinizma. Prvi slovenski alpinist je osvojil najvišje vrhove v tem delu Evrope, leta 1800 med prvimi tudi Veliki Klek (Grossglockner). Triglavu je izmeril višino, svoje vzpone pa je pogosto tudi opisal. Kanalsko planinsko društvo nosi ime po rojaku Staniču. Po njem so poimenovali društva, trge, ulice in planinske postojanke. Pri razvoju planinstva je imelo ključno vlogo leta 1893 ustanovljeno Slovensko planinsko društvo, ki je že takrat imelo 27 podružnic. Ena izmed njih je bila soška, v katero se je vključilo tudi nekaj posameznikov iz Kanalskega. Na območju občine Kanal ob Soči so v začetku 20. stoletja pričeli člani društva s trasiranjem prvih pešpoti. Dejavnost se je razvijala vzporedno s pojavom turizma, ki ga je v Posočje pripeljala izgradnja bohinjske železniške proge leta 1906. O njegovih začetkih se je z zgodovinarjem Robertom Devetakom pogovarjal Boštjan Simčič.
Zaradi negotovih varnostnih razmer postaja obvezno služenje vojaškega roka spet aktualno. V zadnjem času se to vprašanje pojavlja tudi na slovenskem političnem parketu. Ampak kot zatrjujejo odgovorni, je o tem še preuranjeno govoriti, saj trenutno bolj razmišljajo o dodatnih zaposlitvah v vojski kot o naborništvu. Sicer pa se je to vprašanje v zadnjih letih večkrat zastavilo, a do resnejših manevrov nikoli ni prišlo. Služenje vojaškega roka je bila nekoč “čast” – no, vsaj tako so to predstavljali. V Jugoslaviji je veljal stereotipi, da moški, ki ni bil v vojski, ni pravi moški. Ali pomeni naborništvo res pravi prehod fanta v moža? Smo kot družba že prerasli prepričanje, da nam samo vojska priuči tiste prave vrednote? Seveda je tu še ključno vprašanje, ali podpirate obvezno služenje vojaškega roka?
V dobi interneta je dostop do informacij lažji kot kdajkoli prej. Vse, kar potrebujemo, je nekaj klikov in pred nami se odpre morje informacij. A pozor! Vse, kar beremo na spletu, ni nujno resnično. Ljudje pogosto iščemo informacije, ki potrjujejo naša prepričanja in mnenja, tudi bolj nagnjeni smo k sprejemanju informacij, ki se ujemajo z našim prepričanjem, ne glede na to, ali so resnične ali ne. Klasični mediji, kjer so informacije verodostojne, inteligentne in analitične, izgubljajo moč. Za vedno več mladim, pa tudi tistih do 40. leta starosti je telefon danes že pretežen vir informacij. Ali se zanašate na javno televizijo ali radijske oddaje za spremljanje novic, ali se raje poslužujete družabnih omrežij za pridobivanje informacij o trenutnih dogodkih? Na ta vprašanja smo odgovarjali v petkovi anketi.
V tokratni oddaji smo se odpravili v vas Čolnica v občino Kanal ob Soči. Verjetno vas ni veliko, ki bi slišali zanjo. Čolnica leži na terasi ob cesti, ki vodi proti Ligu. Hiše so zasidrane v hrib, kakor da bi bili k obali privezani čolni. Od tod tudi verjetno ime Čolnica, pravi domačin Slavko Jereb. Na svojem vrtu ima postavljen dežemer. Odkar ga je Agencija za okolje povabila k sodelovanju, pri spremljanju narave in vremenskih pojavov opaža kar nekaj sprememb. Slavko je velik ljubitelj narave in kmetijstva, bil je tudi občinski svetnik, vrsto let je vodil tudi znano prireditev Praznik kostanja v Ligu. Pri svojem delu je skrben, vesten in natančen, saj sta vsako opazovanje in meritev vremena enkratna in neponovljiva. Zadnja leta spremlja tudi fenološke faze razvoja rastlin. O vremenu, naravi in kostanjih, ki so značilni za to območje, je Slavko Jereb pripovedoval Boštjanu Simčiču.
Zgodba Blaža Vižintina je zelo podobna slehernemu, ki se je odločil za pot ustvarjalca vsebin. Vsem je skupno to, da potrebujejo veliko poguma; začeti kariero v okolju, ki je zelo nepredvidljivo in hkrati kaotično, namreč ni lahko. V podjetju Lego, ki je znan proizvajalec igrač in kock, so pred dvema letoma anketirali 3000 otrok iz ZDA, Združenega kraljestva in Kitajske. Mlade, stare od 8 do 12 let, so vprašali, kaj bodo počeli, ko bodo veliki. Skoraj tretjina otrok v raziskavi je izjavila, da želijo postati vplivneži, medtem ko jih je le 11 % reklo, da bi bili astronavti. Pred 30. leti je bil ta trend zagotovo drugačen. Res je, tega, da nam spletni vplivneži odpirajo vrata v svoje dnevne sobe, v svojo intimo in svet, smo se nekako privadili, da gre za poklic prihodnosti, pa še ne. Za vsako dejavnostjo se skriva trdo delo. Trg vplivnežev in vplivnic je zelo krut in ne delajo vsi vsega narobe, pravi znan ustvarjalec vsebin in TikToker Blaž Vižintin: »V svojem poklicu sem se našel, to rad delam in nikoli nisem nespoštljiv do nekoga, ki opravlja drugačno delo. Tako pričakujem tudi do ostalih, da o našem delu nimajo predsodkov.« Katere so dobre plati tega poklica, kako vplivnež uravnoteži osebno in javno življenje, ter ali si dovoli, da kdaj izgine, da ga enostavno ni več.
Življenje med Beneško Slovenijo in Kambreško-Livškim hribovjem je bilo vselej zelo prepleteno. Tega se zavedajo predvsem starejši domačini, ki skušajo ostalim, vsaj skozi pripovedi, vcepiti, da je to območje del enega srca. Jožica Strgar je duša teh krajev. Njena skrb, da ne bi pozabili na preteklo življenje, je občudovanja vredna. V spomeniško zaščiteni Lukčevi hiši na Kambreškem že vrsto let ureja in skrbi za zgodovinsko in etnološko dediščino teh krajev. Letos bo minilo 25 let, odkar je bila kuhinja s črnim ognjiščem razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Kako se ozira na prehojeno pot in ali jo skrbi dejstvo, da hribovsko življenje počasi izginja, je razkrila v pogovoru z Boštjanom Simčičem. Izvedeli boste tudi, kako so se v zbirki znašle spodnjice Franca Jožefa in zakaj vsak obiskovalec s seboj odnese vrečko pepela.
S težkim srcem sporočamo, da je zadnja trgovina s CD-ji in vinil ploščami v Novi Gorici zaprla svoja vrata. ZOSO Music Shop je bila zadnja postojanka, kjer so ljubitelji glasbe še lahko zgrabili svoj najljubši album v fizični obliki. V pogovoru z lastnikom Damijanom Simčičem boste izvedeli, zakaj so se odločili, da zaključijo to poglavje in kakšne spomine so pustili za seboj, kaj je naredilo to trgovino tako posebno in kako so se prilagajali digitalizaciji glasbene industrije, pa tudi o tem, da ima vinil med fizičnimi formati še najbolj gotovo prihodnost. Še zadnjič je v ZOSO Music Shop vstopil Boštjan Simčič.
Čeprav se včasih jezimo na slovenski zdravstveni sistem, se ne zavedamo, kako nedostopno je zdravstvo v nekaterih predelih sveta. V Afriki si ga mnogi preprosto ne morejo privoščiti, ugotavlja absolventka fizioterapije Klara Križnič, ki se je poleti odpravila na humanitarno odpravo v Gano. Kar je za nas nepredstavljivo, je zanje del vsakdanjega življenja, pravi Klara, ki je v ganski vasici Larabanga preživela 6 tednov. Bogatejša za prvo afriško izkušnjo, še polna vtisov, navdušeno pripoveduje o Gani in tamkajšnjih ljudeh, o življenjskih razmerah in o nedostopnosti zdravstvenega sistema. Njene vtise je zabeležil Boštjan Simčič.
: Za slikarje je svetloba izrednega pomena pri izražanju. Prav zato si je amaterska likovna skupina izbrala to ime. Čas slikanja je bežanje od vsakodnevnega dela, skrbi, naporov in hkrati vstopanje v prijetnejši domišljijski svet. Prav zaradi tega se je pred dvajsetimi leti zbrala skupina amaterjev slikarjev in začela organizirano slikati pod okriljem Kulturnega društva Svoboda Deskle. Člani Likovne skupine se vsako leto februarja, ob prazniku, posvečenem Francetu Prešernu, s svojimi novimi deli predstavijo v stekleni dvorani Kulturnega doma Deskle. Razstavljajo tudi v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu. Redno organizirajo mednarodni ex-tempore z naslovom Vedute Kanala. Poleg rednih izobraževalnih delavnic, se udeležujejo različnih razstav po Sloveniji in Italiji. Letos so prejeli tudi priznanje občine Kanal ob Soči. Likovno skupino Svetloba Deskle boste spoznali v današnjih oddaji Primorski kraji in ljudje. Radijski čopič je v roke vzel Boštjan Simčič.
Nova Gorica od nekdaj velja za mesto mladih in skupaj z mladim mestom so rasli tudi organizirana skrb za varstvo, vzgojo in prostočasne dejavnosti mladine, različne humanitarne akcije, redni programi letovanj in pomoč družinam v stiski. Vse te aktivnosti Medobčinsko društvo prijateljev mladine za Goriško neguje že 70 let. Iva Devetak s sodelavkami skrbi, da je urnik dejavnosti za otroke in mlade vedno pester. Čeprav je upokojena že vrsto let, še vedno vsak dan pride v pisarno. Zanimive utrinke in dogodke, ki so se nabrali v desetletjih novogoriške Zveze prijateljev mladine, bosta nizala Iva Devetak in Boštjan Simčič.
Vasica Avče v občini Kanal ob Soči je danes znana predvsem po edini slovenski črpalni hidroelektrarni in po tem, da je pred 115 leti nad vasjo padel prvi slovenski meteorit. Športni navdušenci, pa ste Avče spoznali po zelo odmevni prireditvi Downhill Avče, ko so vas in okolico preplavili gorski kolesarji s celotne Slovenije. Prav na prelomu v novo tisočletje so se domačini resneje začeli ukvarjati s to športno disciplino, takrat so ustanovili tudi društvo. Danes je gorsko kolesarstvo sestavni del kraja, pravi Mitja Madon, ki ponosno dodaja, da so v tem času vzgojili več tekmovalcev, ki krojijo slovensko gorsko kolesarsko sceno. Mitja Madon je tudi ljubiteljski fotograf, ki je ta hobi prepletel z gorskim kolesarjenjem. Na klepet ga je povabil Boštjan Simčič
