Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
25 prispevkov
Anja Rupel je zelo mlada osvojila srca mnogih. Kot pevka skupine Videosex, ki letos praznuje 40 let od izida albuma Videosex 84, je v zelo kratkem času postala zelo priljubljena še v bivši državi. Odtlej je ves čas prisotna na glasbeni sceni, kot avtorica in izvajalka. Veliko dobrega se je nabralo v vseh teh letih. Kako je bilo na sceni takrat, kako se počuti zdaj, kaj pogreša in kaj je novega, je razkrila v pogovoru z Uršo Mravlje, nekaj pa je z nami delila prvič.
Mednarodna konferenca z naslovom Poti do duševnega zdravja ob izgubi sluha je z aktualnimi temami opozorila na še eno bolezen oziroma poškodbo sodobnega časa, gre za poškodbo sluha. Vse več je tovrstnih poškodb, tudi pri mladih. Vse več je hrupa, ki vpliva na to in hkrati hudih stisk, saj je očala nositi moderno, slušni aparat pa je tabu tema. Sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaž Juhart je povedal tudi, da bi nas naglušni in gluhi res radi poslušali, tako kot v tujini poslušajo radio.
Anja Rupel je zelo mlada osvojila srca mnogih. Kot pevka skupine Videosex, ki letos praznuje 40 let od izida albuma Videosex 84 je v zelo kratkem času postala zelo priljubljena še v bivši državi. Odtlej je ves čas prisotna na glasbeni sceni, kot avtorica in izvajalka. Veliko dobrega se je nabralo v vseh teh letih. Kako je bilo na sceni takrat, kako se počuti zdaj, kaj pogreša in kaj je novega, boste izvedeli v pogovoru z Uršo Mravlje, nekaj pa bo z nami delila prvič.
Vili Resnik, ki je lani dopolnil 60 let, je s Klapo Semikantá predstavil novo balado Stara Lipa, v kateri se nam tokrat razkrije v novi luči: »Mnogi me poznajo le kot zabavljača, nekoga, ki je za hece in žure. A obstaja tudi druga plat Vilija Resnika, ki je veliko bolj čustvena, kot bi si mislili. Čas je, da spoznate tudi to.« Lipa je simbol slovenskosti, simbol družine in povezanosti med vsemi nami – nič nenavadnega ni torej, da je Vlili Resnik, ki je ene vrste simbol za vseslovensko zabavo in medgeneracijsko povezanost, izbral ravno njo. ''Lipa me spomni na otroštvo. V njeno senco smo se skrili poleti, ko je bilo vroče, pod njo smo imeli piknike, pod njo smo se igrali. Pogrešam tisti čas brezskrbnosti. Ampak lipa je še vedno tukaj, da poboža srce in spomine'' razmišlja Vili, čemur člani Klape Semikantá še dodajo: ''Čeprav smo Primorci in naša duša leži med trtami in oljkami, je tudi nam lipa drevo, ki nas asociira na družino, na Slovenijo. Ponosni smo, da smo lahko zapeli te verze, ker nas združujejo kot narod in kot veliko družino.''
S tokratnim kvizom potujemo po svetu. Francija, Brazilija, Panama in še kaj. Bi znali odgovoriti na vsa vprašanja? Prisluhnite posnetku. 1. Državne zastave običajno ne vsebujejo napisov. Brazilska zastava je izjema, saj ima v modrem krogu bel pas z napisom. Na brazilski zastavi piše »ordem e progresso« DA / NE 2. Kravata je francoski izum. DA / NE 3. »Panamski klobuk« (pravijo mu tudi 'panama') je nastal v Ekvadroju. DA / NE 4. Kanarski otoki so dobili ime po kanarčku. DA / NE 5. Bikíni je dvodelna ženska kopalna obleka, primerna predvsem za kopanje in sončenje. Podobna dvodelna oblačila so poznali že v zadnjem obdobju klasične anitke. DA / NE 6. Fotosinteza je proces sinteze fotografij v enoten kolaž. DA / NE
Plateau so mladi predstavniki novega novomeškega vala glasbe, ki se žanrsko opredeljujejo kot indie-pop rock bend, vendar jih, kot pravijo sami, to pri eksperimentiranju in iskanju svojega zvoka ne omejuje. Minuli petek je njihova skladba Reka postala naša Pesem in pol. Valček primerja moč muze s tokom novomeške reke Krke, ki se neumorno oklepa mesta, tako kot so neomajne misli na dekle, v katero se je protagonist balade zaljubil. Pesem in skupino nam je predstavil član zasedbe Andrej Kaferle.
Skupina ukrajinskih sirot je našla svoj novi dom v Slavini pri Postojni. Otroci zdaj hodijo v vrtec in šolo, končno živijo normalno in v miru. Maja 2022 so namreč morali oditi iz Ukrajine, saj je bilo zanje življenje v tamkajšnji sirotišnici, kjer so bivali, prenevarno. A kot kaže, se bodo v kratkem morali vrniti, čeprav tam še vedno divja vojna. To je pretreslo vse vpletene, ki so s skupnimi močmi poskrbeli, da imajo otroci vse, kar potrebujejo. Prisluhnite zgodbi, ki razkriva, kako otroci v Slavini živijo, hodijo v vrtec in šolo, kakšen je njihov vsakdan, kako pojejo in se smejejo. In seveda, kako srčno jim pomagajo prostovoljci ter vsi udeleženi. Koordinatorica projekta Cvetka Kernel je Urši Mravlje povedala, kaj se pravzaprav dogaja. Poklepetali sta o otrocih, o tem, kako je bilo, ko so prišli in kakšni so zdaj. Slišali boste smeh in tudi stisko, saj mikrofon prenese vse. Svoje vtise bodo delili z nami tudi vaščana, prostovoljca in vzgojiteljici. Otroci pa nam bodo s svojo razigranostjo in odprtostjo pokazali, da jim je pri nas lepo .
Včasih se zdi, da kar polnimo omare, posebej tista oblačila za posebne priložnosti oblečemo enkrat ali dvakrat potem jih pa prekladamo. Prav za ta pa običajno tudi največ odštejemo. Potem sta tu še moda ali zgrešen nakup. Tone oblačil in tone smeti. V svetu je trend kupovanja in uporabe rabljenih oblačil iz »second hand« trgovin že leta prisoten in še se povečuje. Zdaj se tudi pri nas ljudje vse pogosteje odločijo za tovrstne nakupe. Veliko je lepih oblek, ki so bile oblečene le enkrat ali pa celo nikoli, vsakdanja oblačila so lepo ohranjena in čakajo drugo priložnost, večne vintage obleke ali posebni kosi vedno ujamejo pogled. Matej Gjurin, ki je bil pri nas eden prvih, ki je zagrizel v to, in ima svoj »Gvant« še danes, je Urši Mravlje povedal, kako se trend spreminja, kdo kupuje in zakaj, pa tudi, če je že prodal kakšno poročno obleko.
Včasih se zdi, da kar polnimo omare, posebej tista oblačila za posebne priložnosti oblečemo enkrat ali dvakrat potem jih pa prekladamo, prav za ta pa običajno tudi največ odštejemo. Potem je tu še moda ali zgrešen nakup. Tone oblačil in tone smeti. V svetu je trend kupovanja in uporabe rabljenih oblačil iz »second hand« trgovin že leta prisoten in še se povečuje, zdaj se tudi pri nas ljudje vse pogosteje odločijo za tovrstne nakupe. Veliko je lepih oblek, ki so bile oblečene le enkrat ali pa celo nikoli, vsakdanja oblačila so lepo ohranjena in čakajo drugo priložnost, večne vintage obleke ali posebni kosi vedno ujamejo pogled. Matej Gjurin, ki je bil pri nas eden prvih, ki je zagrizel v to in ima svoj »Gvant« še danes, je Urši Mravlje povedal kako se trend spreminja, kdo kupuje, zakaj in tudi, če je že prodal kakšno poročno obleko.
Maja 2022 je morala skupina sirot oditi iz Ukrajine. Življenje v sirotišnici, kjer so otroci bivali, je postalo prenevarno. Slovenija jih je sprejela v oskrbo: poveljnik civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk je našel primerno lokacijo, vzpostavil je stik s krajevno skupnostjo in tako so otroci namestitev dobili v nekdanji ljudski šoli v Slavini pri Postojni. Tam imajo dom. Mnogi vpleteni, od uradnih institucij do ljudi dobrega srca, so s skupnimi močmi poskrbeli, da imajo vse, kar potrebujejo, končno tudi normalno življenje. A otroški smeh je presenetila informacija, da bodo morali nazaj v Ukrajino.
Maja 2022 je morala skupina sirot oditi iz Ukrajine. Življenje v sirotišnici, kjer so otroci bivali, je namreč postalo prenevarno. Slovenija jih je sprejela v oskrbo: poveljnik civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk je našel primerno lokacijo, vzpostavil je stik s krajevno skupnostjo in tako so otroci namestitev dobili v nekdanji ljudski šoli v Slavini pri Postojni. Tam imajo dom. Mnogi vpleteni, od uradnih institucij do ljudi dobrega srca, so s skupnimi močmi poskrbeli, da imajo vse, kar potrebujejo, končno tudi normalno življenje. A otroški smeh je presekala informacija, da bodo morali nazaj, v Ukrajino, kjer še vedno divja vojna. Urša Mravlje jih je obiskala, o tej težki situaciji se je pogovarjala s koordinatorico projekta Cvetko Kernel in spoznala otroke, ki so jo navdušili, nasmejali, ji polepšali dan, pritekla pa je tudi kakšna solza.
Tržaška Slovenka, pevka Martina Žerjal, je premagala konkurenco na Festivalu tržaške popevke v gledališču Rossetti v Trstu. Z otožno pesmijo o tržaških norcih je prepričala in odnesla zmagovalni kipec. Pesem na ironičen način govori o nekdanji norišnici v Trstu in ljudeh »norcih«, ki so s svojimi posebnostmi vzbujali pozornost. Njena posebnost na festivalu je bila, da je edina od izvajalcev sama stala na odru in dala vse od sebe. Povedala nam je tudi, kdo ji je všeč na slovenski glasbeni sceni, za koga bo navijala na Sanremu ter da si vse bolj želi peti v maternem jeziku in nastopati v Sloveniji. Kaj jo še mika, je zaupala Urši Mravlje.
Pred kratkim je pri Založbi ZRC izšla izredno zanimiva knjiga Cerkev Svetega Jožefa v Soči. Avtorico Andrejo Rakovec je še posebej pritegnilo to, da sta v cerkvi slikala dva mojstra, oba v času vojne morije. Češkemu slikarju Josefu Váchalu je cerkev v času velike vojne ponudila zatočišče, ki ga je obvarovalo pred strelskimi jarki na soški fronti. Njegove poslikave v cerkvi, o katerih beremo v po vojni objavljenem umetnikovem dnevniku, so se kasneje umaknile Kraljevim. Tone Kralj, veliko ime slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti, je v Soči začel delati leta 1942. Od začetka dvajsetih pa vse do sedemdesetih let 20. stoletja je opremil več kot štirideset cerkva. Na zemljevidu Primorske, ki je z Rapalsko pogodbo pripadla Italiji, niz cerkva s Kraljevo opremo riše slovensko jezikovno mejo. Kralj je v kompozicije vključeval svetnike slovanskega porekla, številni prizori izrecno opozarjajo na preganjanje slovenstva, najti pa je tudi karikirane portrete fašističnih in nacističnih voditeljev. Kraljeve poslikave nimajo primerjave v mednarodnem merilu in vzbujajo občudovanje zaradi visoke umetniške vrednosti, edinstvene angažiranosti in uporniškega poguma. Prisluhnite pogovoru z avtorico žepnice Andrejo Rakovec, ki jo je obiskala Urša Mravlje, izvedeli boste tudi, zakaj se je slikar Tone Kralj iz Dekanov preselil v Sočo.
Po moko v mlin, da bo tako kot mora biti. Ja, včasih je bilo to normalno, zdaj pa predvsem zaradi pomanjkanja časa skoraj nemogoče. A vendar si sveže zmlete moke za peko, pripravo jedi želi vse več ljudi. Zato sta se gostji današnje oddaje odločili, da je treba mlin približati ljudem, z njim pa tudi raznovrstno svežo moko in varno brezglutensko moko za tiste, ki se morajo tako prehranjevati. Več v nadaljevanju oddaje, ki jo je pripravila Urša Mravlje
Danilo Baša iz Dornberka, ki že leta vodi izletniško kmetijo, je kuhar, vinar, gostitelj in vse to je rad. Rad je tudi jedec, saj v domači tradicionalni hrani zelo uživa in pravi, da bo ta prisotna skozi vse naše življenje. Pogosto slišimo in beremo, kako so se spremenile prehranjevalne navade, da jemo več hitre hrane in manj naših tipičnih, lokalnih, tudi sezonskih jedi. Jemo jih na obisku pri noni, če imamo še to srečo. Kadar je res huda nostalgija, obujamo spomine, pobrskamo po spletu, vprašamo soseda ali poslušamo radio Koper in najdemo koga, ki nam bo skuhal joto. Gost tokratne oddaje Primorski kraji in ljudje Danilo Baša jo rad skuha zase in za druge. Morda bomo v nadaljevanju izvedeli, kakšno je izbrala njegova gostiteljica Urša Mravlje, s klobaso ali brez?
Glasbeniku Marku Hatlaku pravijo tudi čudežni idrijski deček. Iz domače Idrije je s harmoniko odšel v svet, a se vedno rad vrača. Po študiju v tujini, mnogih potovanjih, tudi raziskovanjih in nastopih, dobro ve in tudi pove, da je doma najlepše. A kaj je tisto, zaradi česar se je vrnil in se še vedno tako rad vrača domov, je med drugim iskreno povedal v pogovoru z Uršo Mravlje.
Blaž Urbanč je študent, ki uživa življenje kljub temu, da se mora kakšne stvari lotiti drugače, saj je zaradi spinalne mišične atrofije na invalidskem vozičku že skoraj vse svoje življenje. Kako je z dostopnostjo pri nas, pred kratkim je to preveril tudi v parlamentu, je zaupal Urši Mravlje in dodal še marsikaj zanimivega, tudi kako osvaja hribe in se potaplja. O dostopu za invalide je Blaž Urbanč med drugim povedal: lahko podelim zelo prijetno izkušnjo, ki jo imam v okviru strokovne prakse, ki sem jo opravljal in sem bil nastanjen v raziskovalnemu oddelku v Državnemu zboru. Tako, da moram reči, da so prostori zelo lepo prilagojeni in tisto, kar me veseli je, da je s takšno miselnostjo, inkluzivno usmerjenostjo naravnano tudi samo osebje.
Basist Cveto Polak iz skupine Šank Rock ima svojo glasbeno rezidenco v Škrbini na Krasu. Glasbenik v skupini, s katero je veliko Primorcev dočakalo jutro v Zelenem Gaju, si je uresničil dolgoletno željo. Kako je roker, ki z zasedbo Šank Rock letos na koncertih praznuje 40 let + , iz rodnega Velenja pristal na Krasu, boste izvedeli v tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje. Urši Mravlje je zaupal, kako se je moral predstaviti domačinom in kaj so mu poleg terana ponudili.
Obiskal nas je Jan Plestenjak, ki predstavlja novo glasbeno poslastico, za katero priznava, da je najbolj avtobiografska do sedaj. 'Do zadnje kaplje' kot pravi sam, predstavlja njegov način življenja. O intenzivnosti na vseh področjih, o izkušnjah, modrosti, ki jih prinesejo leta, o ljubezni in željah sta klepetala z Uršo Mravlje.
Živòt in »život« Gojmirja Lešnjaka Gojca v našem studiu na podlago ROKentROLA, bi lahko poimenovali obisk v našem studiu. Slovenski igralec, pedagog in režiser, ki ima bogate izkušnje v svetu gledališča, filma in televizije je v svoji karieri nastopil v številnih vlogah na slovenskih in tujih odrih ter se uveljavil kot eden najbolj prepoznavnih igralcev pri nas, ima kaj povedati, tudi zapeti. V pogovoru z voditeljico Uršo Mravlje tudi o tem zakaj ROKentROL, kaj je s tem živòtom in da obiskovalci satiričnega rock kabareta – glasbene komedije tudi zajokajo.
