Kot pravi, si ustvarjanja glasbe si ne predstavlja brez povezovanj, zato niti ne čudi njegov seznam dosedanjih sodelovanj: Gedore, Canto Libero, Pudding Fields, Gregor Ravnik, Paul Grem, Žavbi Brothers, Lea Sirk, Moya, Rudi Bučar, Faraoni, Platana, Klapa Semikantà, Luka Sešek, Žiga Jelar, Slavko Ivančić in Lara Baruca. Na podlagi česa se odloči za povezovanje? Ali gre za izzive, nova prijateljstva, stopanje po novih poteh? "Vse to in še kaj več. Vedno gre za izzive, ko kdo pride z idejo, da bi nekaj naredil. Če energetsko zavibrira ideja, se kreativa porodi sama od sebe. Neizbežno se spletejo tudi prijateljstva. Ko si v studiu, gre za intimno doživetjo, hočeš nočeš, se povežeš z osebo oziroma skupino."
Ustvarjam za tiste, ki se najdejo v moji glasbi, zgodbi. Pomembno se mi zdi, da slediš sebi in tistemu, kar hočeš povedati - na način, kot hočeš to povedati. Podobni ti bodo sledili.
Z glasbo se je srečeval od majhnih nog, že v prvi triadi osnovne šole je vpisal v glasbeno šolo, da bi se naučil igrati na bobne. Pa ni dolgo vztrajal. Prvi resen premik se je zgodil v 7. razredu, ko je po ure ostajal zaprt v sobi - s kitaro v rokah.
Kako kaže tretji plošči? "Kovačeva kobila je vedno bosa (smeh). Se trudim, da bi čim prej končal, je že v teku. Bo v slovenskem jeziku, upam, da bo kmalu (smeh)."
