Naslov novega dela je Vsem naj bom neznan, s katerim je želel urednik knjige dr. Miklavž Komelj, ki se je temeljito poglobil v pesnikovo zapuščino, podčrtati, da pri Kosovelu nič ni dokončno. Tako pravi:

"Nekaj odprtega ohranja ta zapuščina in tudi zelo zavestno je pravzaprav dan ta naslov Vsem naj bom neznan, po verzu iz ene pesmi, ki je tukaj prvič objavljena. Se mi zdi, da dejansko, ko beremo to knjigo, da nam Kosovel postane bolj skrivnosten kot prej."

Komelj je na skoraj dva tisoč straneh zbral vse Kosovelove zapise, ki so bili do danes neobjavljeni. Tako obsega prva knjiga poezijo, prozo in dramatiko, dokončana besedila ter osnutke in fragmente. O tem, kaj je bilo zanj največje presenečenje, Komelj pove:

"Ena cela zvrst, za katero tako rekoč nismo vedeli – Kosovelova dramatika, ki je sicer v veliki meri v osnutkih, ampak vendarle, od nje ni bilo, razen čisto drobnih fragmentov, nič objavljenega. Potem pa ju še cela vrsta tekstov, ki kažejo še v drugih lučeh tipe njegovega humorja ali pa tipe njegovega mišljenja."

Prav druga knjiga predstavlja Kosovela predvsem kot misleca. Vanjo so vključeni tudi zapisi o literarni teoriji, gradivo za diplomsko nalogo o Alojzu Gradniku in osnutki pisem. Knjigo zaključujeta spremna eseja Miklavža Komelja. Gre brez dvoma za izjemni knjigi, ki se ju upravičeno veselijo ljubitelji Kosovela.

V soboto so v Štanjelu odprli tudi razstavo Magičnost prostora in Kosovelovo ime združili s slikarjema Avgustom Černigojem in Lojzetom Spacalom. Razstava je povezala tri najbolj prepoznavne umetnike tržaško-kraškega območja, tri različne poglede na življenje in na en sam Kras, ki ga je vsakdo izmed njih doživljal in upodabljal po svoje. V organizaciji so se prepletla tri kraška razstavišča. Osrednja razstava bo v Spacalovi galeriji v Štanjelu odprta do konca marca prihodnje leto, del ustvarjalnega prepleta vseh treh umetnikov pa bodo lahko obiskovalci doživeli tudi v Galeriji Avgusta Černigoja v Lipici in Kosovelovi sobi v Sežani.

Neva Zajc