Predsedniki obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji in paritetnega odbora pričakujejo, da bo dokument slovenskim programom priznal status produkcijskega središča z avtonomno finančno postavko. Tako tudi predvideva reforma RAI, ki je bila odobrena z zakonom pred šestimi leti.

Konvencijo med radiotelevizijsko družbo RAI in italijansko vlado, ki zajema tudi manjšinske programe, naj bi prilagodili novim potrebam. Da bi uresničili implementacijo konvencije, si prizadevajo že od leta 2015, pravi predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Ksenija Dobrila: "Poleg tega gredo naše zahteve tudi v smeri večje razvidnosti pri uporabi namenskih sredstev, ki jih država nakaže na osnovi konvencije ustanovi RAI izrecno za slovensko narodno skupnost. Prav v tem je problem: sredstva namreč ne prihajajo na deželni sedež; upravlja se jih središčno in posledično se ne pridobiva tehnološke opreme, ne prihaja do širitve programa."

Glavni urednik slovenskega informativnega programa Marko Tavčar pričakuje, da bodo vzpostavili komisijo, ki bo spremljala izvajanje smernic konvencije in ocenila, ali so sredstva za manjšinske oddaje zadostna: "Ne upoštevajo dejstva, da sta pri nas dve informativni in dve programski uredništvi. Tako da so potrebe velike. Je problem neke dejanske avtonomije, ki bi morala biti logična, v kolikor proizvajamo dnevno 12 ur in pol radia in nekaj ur sporedov po televiziji."

Predsednik Sveta slovenskih organizacij, Walter Bandelj: "Pred nami je še veliko dela, posebno po 29. aprilu, saj se bojim, da se v enem mesecu vse to ne bo uresničilo."

O odprtih vprašanjih konvencije so seznanili tudi slovensko senatorko Tatjano Rojc in predstavnike deženega sveta.

Tjaša Lotrič