Do koriščenja ukrepa pa so upravičeni vinogradniki, ki bodo zeleno trgatev opravili na vsaj desetih odstotkih svojih vinogradov in so imeli 1. marca letos v registru prijavljenih vsaj 5300 kilogramov grozdja lanskega letnika. Preverili smo, kako bodo ukrep izkoristili primorski vinogradniki.

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je vinogradnikom, ki zaradi epidemije ne morejo prodati vina, tudi letos ponudila roko s tremi ukrepi: krizno destilacijo, skladiščenjem vina in zeleno trgatvijo. Za slednjo se morajo vinogradniki prijaviti do 20. maja. Stroka zeleni trgatvi pri nas ni najbolj naklonjena. Profesor na biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, sicer specialist za vinogradništvo, Denis Rusjan, je prepričan: "... da so izkušnje pokazale zmanjšanje interesa po vinogradništvu, če se to izvaja leto ali dve."

Ob tem pa se lahko po zeleni trgatvi zmanjša skrb za varstvo vinogradov in tudi opravljanje drugih del, kot je razlistanje. V nobeni od primorskih vinskih kleti se niti letos ne bodo odločili za zeleno trgatev. Silvan Peršolja iz Vinske kleti Brda: "To preveč škodi trti tudi v naslednjih letih. Že lani in predlani smo svetovali krepko zmanjšanje pridelka z namenom, da se še dodatno dvigne kvaliteta." Glavni enolog Vina Koper, Boštjan Zidar, ob tem dodaja: "Če že razmišljamo o znižanju pridelka, je boljše, da gremo v redčenje grozdja, ker dobimo bolj kvaliteten pridelek na koncu."

Tudi v Vinakrasu zelene trgatve ne bodo opravili. Direktor Marjan Colja: "Na Krasu se zavedamo, da so letine različne, večkrat smo soočeni tudi s sušami in bistveno manjšim pridelkom. Pridelava refoška za teran je za nas zelo pomembna in zato se tega ukrepa ne bomo posluževali."

Letos je za ukrep zelene trgatve predvidenih 400 tisoč evrov. Lani jih je bilo 600, izplačali pa so jih 251 tisoč za nekaj manj kot 150 odločb. Kdor se bo odločil za zeleno trgatev, jo mora opraviti najkasneje do 1. avgusta.

Ingrid Kašca Bucik