Italija naj bi se za nadzor odločila zaradi spremenjenih razmer v Evropi in na Bližnjem vzhodu. Šlo naj bi za začasni, desetdnevni ukrep, s katerim preprečujejo morebitno teroristično nevarnost ter organiziran kriminal. Italija naj bi nadzor na meji ponovno uvedla to soboto. Kje in kako še ni znano, v Rimu pa zagotavljajo, da bodo pri tem skušali kar čim manj vplivati na vsakodnevne čezmejne premike in promet blaga. Iz Slovenije in bližnje Hrvaške se dnevno k zahodnim sosedom na delo vozi okoli 15 tisoč ljudi, tu so še šolarji in študentje, pa družinske in prijateljske vezi. Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze: "Nam je takoj priklicalo v spomin nedavno preteklost, ko smo zaradi zdravstvene krize imeli vse vrste težav in zdaj se to spet razgrinja pred nami."

"Imeli smo probleme med družinami, vemo, da nekateri otroci hodijo v šolo na drugi strani meje in obratno. Če se to zgodi, je kar hudo," dodaja Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij.

Tudi na Goriškem, kjer se v duhu Evropske prestolnice kulture odvija vse več čezmejnih dejavnosti, so nad napovedjo Italije zaskrbljeni. Župana sestrskih mest oblasti pozivata, naj z ukrepi čim manj posegajo v vsakodnevno življenje ljudi ob nekdanji meji. Samo Turel, župan Nove Gorice: "Strinjava se tudi o tem, da velja razmisliti o manj radikalnih ukrepih, o morebiti povečanju čezmejnih policijskih skupin, ki že delujejo na tem območju."

V Italiji se je o poostrenem nadzoru na meji zaradi povečanja števila migrantov, ki prihajajo po balkanski poti, v zadnjih mesecih že večkrat govorilo. Zaostritev razmer na Bližnjem vzhodu in v Evropi ponuja dodaten razlog za uresničitev napovedi.

Prebivalci ob slovensko-hrvaški meji upajo, da bo ukrep veljal čim manj časa

Po italijanski napovedi se odzvala tudi Slovenija in za soboto napovedala uvedbo nadzora na mejah s Hrvaško in Madžarko. "Uvedba mejnega nadzora na notranjih schengenskih mejah mora ostati skrajen ukrep," je po napovedi Slovenije, da ga bo uvedla na meji s Hrvaško, komentiral hrvaški premier Andrej Plenković. Prvi odzivi obmejnih prebivalcev na novico so pričakovano negativni. Navadili so se na prost pretok, ki velja od prvega januarja, zato upajo, da bo ukrep začasen in res kratkotrajen.

Ravnatelj umaške knjižnice Neven Ušumović se v službo dnevno vozi iz Kopra, tako kot številni čezmejni delovni migranti. O vnovični uvedbi nadzora na meji pravi: "Mi vsakodnevno potujemo z Italije ali Slovenije v Hrvaško in obratno. Upam, da ta nadzor ne bo strog in bo upošteval tok dnevnih migrantov. To je ena Istra in veliko nam je do tega, da tako tudi živimo."

Tiana Mužina je ena maloštevilnih prebivalk kraja Maršiči pri Sočergi. Mimo njene hiše dnevno hodijo nezakoniti migratni in ne pričakuje, da bo po uvedbi mejne kontrole kaj drugače. "Kot sem jaz videla, Hrvati puščajo prebežnike. Večina ne gre po tej naši cesti, ampak gredo po poljskih poteh. Rekla bi, da bodo šli pač po drugi poti."

Predsednik obmejne krajevne skupnosti Gradin Sebastijan Šaule prav tako ne pričakuje učinka na zmanjšanje migracijskih tokov. Poudarja ohranitev prehodnosti vseh prehodov, tudi majhnih: "Predvsem pa si želim, da bodo odprti 24 ur. Če bodo postavili policiste na mejni prehod Brezovica pri Gradinu, vmes pa bodo prehodi odprti, učinka ne bo. Policistov je tudi tako malo, da dvomim, da bo to kaj pomagalo."

Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman je zaskrbljena: "Pripadniki slovenske skupnosti, ki živijo ob meji in vsak dan na relaciji Hrvaška - Slovenija, bodo kontrole občutili. Pot se bo podaljšala za 10 ali 15 minut. Hitro smo se navadili na prehod brez kontrole. Vsakdanje življenje je (bilo) lažje."

Če že mora biti, naj bo začasno in kratkotrajno, si želita tudi piranski župan Andrej Korenika in koprski župan Aleš Bržan: "Tako da bo prehod za vse, ki tu živimo in dnevno ali tedensko prehajamo mejo, čimbolj nemoten. Upam, da ne bo vplivalo na življenjske navade, ki so se počasi vzpostavile in je prav, da se ohranijo. Torej, čim bolj brezskrbno prehajanje mej."

Na nekaterih mejnih prehodih bo policija stalno prisotna in bo nadzor sistematičen, na drugih bo le občasen. Znova bodo začeli uporabljati določbe sporazuma SOPS. Pravico prehajanja meje bodo lahko upravičenci dokazovali z aktualnimi ali pretečenimi dokumenti po SOPS-u.