Dodatne težave povzročajo tudi zastoji zaradi številnih gradbišč na železniškem omrežju. Vlak iz Kopra do madžarske meje se mora prebiti čez 45 ovir, pojasnjuje direktorica tovornega prometa na slovenskih železnicah Melita Rozman Dacar. Zmanjšala se je tudi povprečna hitrost vlakov. "Današnja hitrost – pred časom je bila 25 km/h, ta trenutek je komercialna hitrost enega tovornega vlaka 18 km/h," razloži.

Večino vsega tovornega prometa oziroma dobrih 11 milijonov ton slovenske železnice prepeljejo iz Kopra. Zaradi vojne z Ukrajino se je precej povečalo povpraševanje po različnih tovorih, a skladišča pokajo po šivih in prav s prezasedenostjo skladišč imajo trenutno največ težav, pravi vodja prodaje v Luki Andrej Cah. 60 odstotkov tovora iz koprskega pristanišča odpeljejo po železniških tirih, ostalo gre po cesti. Pritisk tovornjakov na mesto so nekoliko sprostili z dvema novima vhodoma. Andrej Cah: "Zaenkrat približno 40 odstotkov celotnega kamionskega prometa gravitira na dva nova vhoda, bertoški in serminski."

Vsi nestrpno čakajo drugi tir, a predsednik uprave Luke Boštjan Napast opozarja: "Tovorna postaja je tisti izziv, ki ga moramo z drugim tirom reševati, tu žal vse skupaj poteka prepočasi."

Zdaj se trudijo, da bi z informatizacijo čim bolj poenostavili in pospešili prihode in odhode iz pristanišča. Na leto namreč v pristanišče pripelje več kot 300 tisoč kamionov. Prostor za nov kamionski terminal pa iščejo v zaledju, najverjetneje v hrpeljsko-kozinski oziroma divaški občini.