Z vsestranskim projektom Tartini 250, ki ima tudi celovito grafično podobo, želijo velikemu glasbeniku vrniti prepoznavnost in njegovo ime znova ponesti v svet, so med drugim poudarili sogovorniki današnje predstavitve Tartinijevega leta, ki se bo zaključilo 12. februarja 2021.

Projekt Tartini 250 je nastal iz zavedanja, da je živeti v rojstnem mestu glasbenika velika čast in obenem privilegij, ki ga je potrebno ohraniti, ovrednotiti in nikakor ne jemati kot samoumevnega, je poudarila predsednica piranske skupnosti Italijanov in piranska podžupanja Manuela Rojec: "Mislim, da je pravi čas, oziroma, izkoristili smo to 250. obletnico, da bi iz njega naredili nekaj, kar še nismo. Do danes smo vedno parcialno pristopali k obeleževanju njegovega imena. "

Tokrat pa so glede sodelovanja številnih ustanov in prav tako vseh štirih istrskih občin zaznali kvalitativni preskok. In ta je lahko dobra popotnica tudi za Evropsko prestolnico kulture. Piranski župan Đenio Zadković je prepričan, da so "iz Tartinija ustvarili nekakšen brand, ki bo na najboljši možen način predstavljal mesto Piran, torej, mesto kulture."

V programski knjižici je trenutno več kot 60 dogodkov, od glasbenih, do gledaliških in turističnih. Kar 25 bo koncertov s priznanimi izvajalci. Osrednji bo prav na dan Tartinijeve smrti, 26. februarja, ko bo s tržaškim orkestrom Ferruccia Busonija nastopil volinist Salvatore Accardo iz Torina. Pokrovitelj projekta Tartini 250 je predsednik republike Borut Pahor. Na ministrstvu za kulturo pa se niso odzvali prošnjam za finančno podporo, obžaluje vodja projekta Dragan Klarica: "Osebno sem razočaran, ne glede na razloge. Mislim, da je Tartini presegel meje zgolj skupnosti Italijanov in te občine. Mislim, da gre za nacionalni simbol."

Uvodni dogodek v Tartinijevo leto bo 5. februarja. Pomorski muzej bo predstavil knjigo Duške Žitko o postavitvi Tartinijevega spomenika v Piranu, z naslovom El Tartini in piassa, oziroma, Tartini na trgu.

Lea Širok