Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe je 15. septembra leta 1947 velik del primorskega ozemlja pripadel tedanji Jugoslaviji. "In smo prišli iz Italije pod novo državo, v kateri smo Slovenci lahko uporabljali svoj jezik, kulturo, svoje običaje, kar v času fašizma ni bilo mogoče. Jaz se spomnim priključitve Primorske kot otrok, ko je bila na Lijaku septembra leta 1947 velika proslava. Tja je prišlo okrog 200.000 ljudi," razlaga dolgoletni diplomat in politik iz Nove Gorice, Jože Šušmelj. Družina Zorka Debeljaka pa se je leta 1947 znašla na italijanski strani: "Oče je bil namreč železničar. Vsi smo se rodili v Italiji in smo se vrnili šele leta 1948. On je bil zaveden Slovenec in je vztrajal, da moramo priti domov! Ko smo prišli nazaj, se spomnim, da je povsod pisalo 'Tukaj je Jugoslavija, mi smo Slovenci.'"

Boris Ferlat je eden redkih še živih partizanov 9. Korpusa. Letos je praznoval 101. leto. Pove, da Primorci niso oklevali, ko se je bilo treba upreti fašizmu: "Mi Italijanov nismo mogli! In če gledam, je bila tukaj, na Primorskem, partizanščina čisto drugačna kot na Ljubljanskem in Dolenjskem. Če smo se imeli za ustavit v kaki hiši, ni bilo vprašanje, ali je naš ali ni naš! Smo vedeli, da je naš!"

Koliko pa to obdobje primorske zgodovine poznajo novogoriški dijaki? "Ima kdo Google?" (smeh) // "Ko se je Slovenija priključila matični domovini."// "Smo bili še pod Italijo po 2. svetovni vojni in potem se je Primorska priključila Sloveniji." // "Ta del je bil italijanski in potem smo mi dobili Novo Gorico." // "In potem po 2. sv. vojni, ko je zmagala Jugoslavija, je bilo to območje razdeljeno na cono A in cono B."

Osrednja proslava ob prazniku vrnitve Primorske k matični domovini bo jutri dopoldne v Opatjem selu. Slavnostni govornik bo Milan Kučan.