"Kar naenkrat se je močno stemnilo, močna siva barva, potem pa kar naenkrat en sunek, zaropotalo je, 10 sekund če je trajalo vse skupaj, potrgalo drevje, strehe. Škoda je ogromna," je hudo uro v Čepovanu opisal domačin Klavdij Plesničar. To je le ena od zgodb prizadetih prebivalcev, ki smo jim bili priča v letošnjem letu. Narava je namreč začela besneti v drugi polovici julija. Najprej na Cerkljanskem, kjer je ujma ponovno opustošila Partizansko bolnico Franja. Direktor Mestnega muzeja Idrija Miha Kosmač ocenjuje, da bo za javnost znova odprta predvidoma leta 2025: "Dejstvo je, da lahko s celostnim pristopom upravljanja, ko jasno razdelimo pristojnosti in naloge, kdo mora za določeno stvar skrbeti, te dejavnike podnebnih sprememb občutno zmanjšamo in omogočimo, da bo ta spomenik dostopen tudi v prihodnje."

Močan veter je konec julija pustošil v Čepovanu in na Predmeji, debela toča je klestila po strehah in pridelkih v delu Vipavske doline. Nekaj dni zatem je Koseze pri Ilirski Bistrici razdejal tornado. Sledila je najhujša naravna katastrofa doslej: avgustovske poplave. Končna ocena neposredne škode znaša skoraj tri milijarde evrov, več kot 330 hiš ni več primernih za bivanje.

Avgustovska ujma je Primorski nekoliko bolj prizanesla, ne pa tudi nova pošiljka dežja konec oktobra. Najhuje je je odnesla občina Tolmin, kjer se je sprožilo veliko zemeljskih plazov. Tolminski župan Alen Červ: "Smo nekje na sredi te zahtevne sanacije. Cesta v Baško grapo proti Podbrdu je zdaj odprta tudi za težja vozila, ravno tako smo odprli tudi glavno cesto med Tolminom in Mostom na Soči ter veliko večino lokalnih, občinskih cest. Tisti največji zalogaj nam pa trenutno predstavljajo aktivna plazišča, ki so sicer v zimskem času mirnejša, do pomladi pa bo treba sprejet neke ukrepe, da se jih sanira do te mere, da ne bodo več ogrožali stanovanjskih objektov."

Tudi morje je večkrat poplavljalo. Visoki valovi so novembra v Piranu razdejali skalnat valobran in opustošili lokale ob obali.