V želji, da bi se izognili okužbam, so v delovnih organizacijah že v preteklosti izvajali različne ukrepe, od merjenja temperature do testiranja. Tega so izvajali tudi v anhovskem Salonitu. Predsednik uprave Julijan Fortunat ocenjuje, da je pri njih cepljenih okrog 55 odstotkov zaposlenih: "Poskusili bomo priti do natančnih podatkov, kateri sodelavci so bili cepljeni in so prebolevniki. Kar se pa samotestiranja tiče, smo se odločili, da bo podjetje še naprej izvajalo testiranje, seveda z zunanjimi izvajalci, tako kot smo to počeli že do zdaj."

Podatkov o tem, koliko zaposlenih je cepljenih ali prebolevnikov, tudi v Rižanskem vodovodu nimajo. Zato so teste za samotestiranje nabavili za vse, pravi direktor Martin Pregelj: "Na ta način zakrijemo to mejo med tistimi, ki se niso cepili ali pa so se cepili in preboleli. Pri vhodu vsak pokaže varnostnici en, drugi ali tretji papir in na ta način imamo zdravstveno zaščito pod nadzorom."

Samotestiranje stane, stroške pa morajo poravnati delodajalci. Direktor Primorske gospodarske zbornice Robert Rakar meni, da prelaganja stroškov na delodajalce ni mogoče upravičiti. "Prepričani smo, da to nima nikakršne povezave z Zakonom o varstvu pri delu, ker samo zagotavljamo vsa zaščitna sredstva v času covida, celo več, še maske in razkužila. Tako da delodajalci zagotavljamo zelo varne razmere na delovnem mestu."

Rakar še dodaja, da bo ta ukrep, če se bo obdržal, po grobem izračunu slovensko gospodarstvo stal nekaj deset milijonov evrov.