Ta je prenašalec zlate trsne rumenice, ki je nevarna karantenska bolezen in lahko povzroči veliko škodo v vinogradih. Ukrep zatiranja škržatka velja za Slovensko Istro, Vipavsko dolino in Brda, v kraškem vinorodnem okolišu pa pogoji za zatiranje še niso izpolnjeni.

Populacija ameriškega škržatka, ki ga prepoznamo po progastem vzorcu na glavi, je letos številčnejša kot lani, opažajo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica. Kot pravi specialist Marko Devetak, z oddelka za varstvo rastlin, so v vinogradih opazili vse tri razvojne stopnje ličink: "To prvo škropljenje je zelo pomembno, ker so različni stadiji tega škržatke, prvi, drugi in tretji. In ta tretji je lahko že nevaren za prenos. Če so pridelovalci točni pri zatiranju precej omejijo potencialne okužbe."

Prav zato Devetak opozarja, da je potrebno zatiranje opraviti do 2. julija. Ukrep velja za območje Slovenske Istre, Vipavske doline in Brd. Izjema je Kras, kjer pozne sorte trte še niso povsem odcvetele, zato je potrebno s škropljenjem še počakati. V proizvodnih vinogradih sta obvezni dve škropljenji, razen če vinogradniki po prvem škropljenju na rumenih lepljivih ploščah opazijo manj kot 4 škržatke na ploščo na teden. Škržatka pa je potrebno zatirati tudi v brajdah in ohišnicah: "S tem, da je dovolj eno škropljenje, lahko pa izberejo tudi registriran pripravek, ki je namenjen za ekološko zatiranje, to so sredstva na osnovi piretrina."

Kot dodaja Devetak, v zadnjih nekaj letih opažajo manj pojava zlate trsne rumenice na Primorskem, a se lahko stanje, predvsem, če so populacije ameriškega škržatka nekoliko številčnejše, hitro spremeni.