Daniela Paliaga Jankovič je Pirančanka, upokojena ravnateljica italijanske Gimnazije Antonio Sema v Portorožu. Rojena je v Rovinju, a je Piran za vse življenje postal njen drugi dom. Po upokojitvi se je začela posvečati zbiranju in raziskovanju pričevanj zgodovine mesta. Leta 2017 je napisala katalog vodnjakov V iskanju vode med piranskimi trgi in dvorišči, leta 2019 publikacijo, posvečeno piranskemu svetilniku Zgodba enega svetilnika, nedavno pa je izšel njen zelo poseben dvojezični vodnik po Piranu, turistično-kulturni notes Pirano in tasca - Piran v žepu. Vse publikacije namenja svoji skupnosti, svojemu ljubemu mestu. Le malokdo zna brati kamne ter v njih izklesane misli in spomine tako spoštljivo kot ona, čas epidemije in sprehodi pa so ji še dodatno odprli oči in ustvarjalnost.

"Covid je povsem izpraznil trge in ulice. Tudi ob lepem vremenu je bilo na ulicah malo ljudi. V mestnem jedru Pirana živi malo mladih, malo ljudi si srečal, možnosti za klepet ni bilo in tako sem bila na sprehodih bolj pozorna na detajle ulic, streh, hiš. Naša predsednica Skupnosti Italijanov Piran, Manuela Rojec, ki je botrovala izidu publikacije in jo je tudi prevedla, me je spodbudila, da na Facebook stran skupnosti tedensko napišem 'en aspirin', ki bi blažil stisko naših članov s prebiranjem zanimivosti o Piranu. Najprej so bili presenečeni oni, nato jaz, ki si nisem mislila, da bom tako predramila njihovo zanimanje. Potem pa smo si rekli, naj zapisi izidejo v dvojezični publikaciji, saj bodo zanimivi tudi za tiste, ki so se pred leti preselili v Piran in se vanj zaljubili tako kot jaz."

Avtorica je v notes zapisala, da so zanimivosti, če bi jih primerjali s hrano, kot omaka ali začimbe, ki mestu dajo edinstven okus. Pravi, da je publikacija turistično-kulturni notes, ki ne more, ne želi in noče nadomestiti tiskanih vodičev:

"Vodič je zahteven, tega ne znam pisati. Notes je kot katalog drobnih kuriozitet, detajlov, ki morda niso pomembni, a dajejo mestu češnjo na torti, čeprav je Piran kot mesto zelo zapostavljen."

Na začetku knjige je zemljevid z označenimi sprehodi in zanimivostmi v treh barvah. Sprehod A je potepanje, sprehod B predstavlja hiše, trge in palače, sprehod C pa umetniška dela in dokumente. V sliki in besedi spoznamo veliko nenavadnega: robnike ulic, zazidana okna, okna s podaljškom, steber z vklesanimi merskimi enotami, oboke ali podhode oziroma solere, kot jim pravijo Pirančani. Kar 37 jih je med Punto in Tartinijevim trgom, nastali so zaradi vse višjih hiš, saj je v Piranu nekoč živelo veliko več prebivalcev kot danes. Seveda v knjigi srečamo tudi Benečanko, pomorski muzej, občinsko palačo, cerkve, javne skulpture in druge umetnine, ki govorijo o bogati zgodbi mesta. Med njimi tudi originalno Amatijevo Tartinijevo violino v maestrovi rojstni hiši na Tartinijevm trgu. Na zadnji strani knjige pa je časovna premica s pomembnimi zgodovinskimi prelomnicami mesta skozi stoletja. »Čile noge, odprte oči, odprto srce in pojdimo odkrivat Piran malo drugače,« nas k ogledu Pirana povabi Daniela Paliaga Jankovič.

Pogovoru Nataše Benčič z avtorico lahko prisluhnete na spodnji povezavi: