Priznanje z nagrado Alojza Kocjančiča za posebne dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kulturne identitete Istre in njeni prepoznavnosti v širšem prostoru bo Marino Kranjac prejel iz rok predsednika komisije, tudi nekdanjega Kocjančičevega nagrajenca, pesnika Edelmana Jurinčiča, in se tako pridružil dolgemu nizu nagrajencev, ki v različnih zvrsteh umetnosti častijo Istro: "Počaščen sem in ponosen, da sem se znašel v tako dobri družbi ustvarjalcev. Sem godec in glasbenik. Glasbenik, ko istrsko glasbo poustvarjam na bolj sodoben način, godec pa takrat, ko jo izvajam takšno, kot sem jo dobil od drugih godcev in takrat jo izvajam na tradicionalen način. Istra, če bi njen zvok opisal simbolično, zveni kot zbirka vseh instrumentov in glasov na odru, saj je njena glasba tako raznolika, da bi lahko uporabljali množino – istrske ljudske glasbe."

Glasbeno pot nagrajenca so zaznamovale številne zasedbe: Istranova, Trio Kras, Pišćaci, Stu ledi, Marušić Is Trio, Vruja, Cappella Justinopolitana, Adriavox in Zingelci. Njegovo glasbeno delovanje je vedno čezmejno, sam ali s katero od naštetih skupin pa veliko nastopa na prireditvah, ki ponesejo ime Slovenije v Evropo in svet: "Veliko nastopamo na prireditvah z istrsko tematiko v različnih zasedbah. Glasba spada v kulturno dediščino in je pomemben del naše identitete, ki jo nosimo v srcu. To je del naše osebne izkaznice, ko gremo v svet - jezik in glasba."

Marino se veliko ukvarja s pedagoškim delom, otrokom predstavlja glasbo in plese Istre, nauči jih zapeti pesem, iz trstike izdelati piščalko. Skupaj z ženo Alenko, ki tudi poje v Vruji in je prav tako samostojna kulturna ustvarjalka, pa zapojeta tudi doma: "Ja, ko nas prime volja, zakantamo!" še doda prvi med enakimi v skupini Vruja. V tisti Vruji, ki v istrskem narečju pomeni izvir in ji je ime nadel pokojni fotograf in glasbenik Luciano Kleva, ko je oblikoval naslovnico istoimenskega romana Marjana Tomšiča.