19. Tartini festival, ki letos poteka v sodelovanju z Občino Piran, njenim projektom »Tartini 250«, je v jubilejnem letu še posebej bogat. Odprtje s prestižnim ansamblom, ki ga domala ves svet pozna pod imenom Venice Baroque Orchestra, in z violinistom svetovnega slovesa, Giulianom Carmignolo, ki trenutno velja za enega najboljših violinistov današnjega časa, je bilo zato več kot umestno. Tako solist kot ansambel imata, skupaj z umetniškim vodjo Andreo Marconom že zelo bogato, pa tudi večkrat nagrajeno diskografijo in sodita med največje poznavalce baročne glasbe v svetu. Organizatorji Tartini festivala so zato lahko upravičeno ponosni, da so ju v letu, ko obeležujemo 250-letnico Tartinijeve smrti, gostili v Piranu.
Tako je svoje vtise po četrtkovem koncertu strnila umetniška vodja festivala, Jasna Nadles:
"Mislim, da smo kljub zelo težkemu letu pripeljali senzacionalne izvajalce, ki so se kljub izrednim razmeram velikodušno odzvali in pripravili res vrhunski koncert, kakršnega že dolgo nismo slišali."
Tudi Giuliano Carmignola, ki je tokrat že drugič nastopil na festivalu, a prvič po štirinajstih letih (in verjetno tudi prvič z masko na obrazu), je bil počaščen, da je v tem letu lahko koncertiral v Tartinijevem rojstnem kraju.
"Igrati na takem festivalu in v tako čarobnem kraju je zelo vznemirljivo, obenem pa velika čast in privilegij. Na koncert v A-duru me vežejo posebni spomini. To je prvi Tartinijev koncert, ki sem ga posnel z Venice Baroque Orchestra za založbo Deutsche Gramophon, poleg tega pa me ta koncert povezuje tudi s spomini na moj prvi nastop na tem festivalu… od takrat je minilo že več kot 10 let, a v meni še vedno živo odzvanjajo skladbe, ki sem jih takrat igral z dvema izvrstnima umetnikoma, fagotistom Sergiom Azzolinijem in violončelistom Christopheom Coinom…"
Slavni violinist nam je, mimogrede, po koncertu zaupal, da je pred mnogimi leti, kot 16-letni fant, svoj prvi pomembnejši javni koncert odigral prav na Radiu Koper, oziroma za Radio Capodistria. Rojen je bil namreč v Trevisu, študiral je v Benetkah, potem pri Tržačanu slovenskih korenin Francu Gulliju v Sieni, nazadnje pa še v Ženevi pri Henryku Szeryngu. Svojo kariero je začel kot solist z orkestrom Claudia Abbada, kasneje so mu v najprestižnejših dvoranah, z največjimi evropskimi orkestri dirigirali še Giuseppe Sinopoli, Daniele Gatti in drugi.
Danes igra na beneško violino Pietra Guarnerija iz leta 1733. S svojim mehkim, žametnim in zelo zaokroženim tonom je v izvedbi Koncertov v h-molu in A-duru povsem očarala občinstvo, ki pa je največ občudovanja namenilo prav izjemno intenzivni, muzikalni, a obenem izredno natančni pa tudi lahkotno tekoči igri violinista.
Orkester je ob Tartinijevih koncertih prefinjeno in uigrano izvedel še Tartinijevo Sonato a quattro št. 3 in strastno razigrani Geminianijev Concerto grosso La follia. Ena od ustanovnih članic beneškega baročnega orkestra, violistka Alessandra de Vincenzo, nam je povedala, da je skrbno oblikovana zvočnost plod 23-letnega dela navdušencev, ki v želji po izvajanju avtentične baročne glasbe na originalnih baročnih instrumentih ali njihovih kopijah, s črevnatimi strunami in z baročnimi loki stremijo k približevanju izvirni izvajalski praksi tedanjega časa. To jim presenetljivo dobro uspeva, saj koncertirajo po vsem svetu, spremljajo številne velike soliste, njihova ploščo s slovitim kontra-tenoristom Philippom Jarousskyjem je bila nominirana za Grammy-ja. V prihodnjem letu imajo v načrtu celo izvedbo Händlove opere Alcina. Če bo le Covid dopuščal.
Poleg teh izjemnih glasbenikov so se v elitno druščino Tartini festivala, ki bo v Križnem hodniku Minoritskega samostana v Piranu vztrajal še do 9. septembra, v zadnjih dneh vključili še člani Nemške komorne akademije iz Neussa z violinistko Vesno Stanković in Ansambel La Calandria. Velika imena bodo obiskala Piran tudi v prihodnjih dneh, med prvimi festivalski ansambel Il Terzo suono, tokrat s cenjenim specialistom na baročni violini Giorgiom Favo, in v soboto I Solisti Veneti. V ponedeljek pa bo v Kopru Tartini zazvenel v jazzovskih improvizacijah slovenskih študentov Akademije za glasbo v Gradcu.
Lea Hedžet
