Vstajenje Primorske je 6. februarja 1944 za Križno goro napisal Lev Svetek - Zorin. Pesem je prvič javno prebral že tisti večer na kulturni prireditvi v kurirski postojanki in požel bučen aplavz. Rado Simoniti, s katerim sta se tudi osebno poznala, jo je uglasbil leta 1968 in istega leta so jo združeni severnoprimorski zbori tudi zapeli, pod vodstvom zborovodje Klavdija Koloinija, ki se tako spominja njene uglasbitve.

»To je bilo naročilo s strani občine Nova Gorica, ki je bila takrat organizatorka te proslave ob priključitvi Primorske. In vem, da so nekateri odšli k Simonitiju, da bi to uglasbil. Ker so želeli imeti eno skladbo, ki bi bila napisana za to priložnost. In Simoniti se je odločil za pesem Leva Svetka. Najprej je Simoniti odklonil, ker je bilo malo časa. Vendar je na prigovarjanje pristal. Simoniti je prišel k meni in prav na tem pianinu mi je predstavil skladbo. In skladba je zaživela. Očitno so jo sprejeli ne samo pevci, ampak jo je za svojo himno kmalu sprejela celotna Primorska. Predvsem zaradi tega zadnjega dela, himničnega speva, ki ga je Simoniti povzel po Franu Venturiniju, njegove skladbe Bazoviška. In tega Simoniti ni skrival, je celo na partituri napisano. Tako da o plagiatu ni govora. «

Kako se Koloini spominja prve izvedbe skladbe?

»Bilo je enih 200, 300 pevcev predvsem iz severne Primorske, ki naj bi med drugimi zapeli tudi to pesem. Res pa je, da marsikateri pevec na odru v resnici pesmi ni znal. Nisem bil najbolj zadovoljen z izvedbo, ker ni bila taka, kot sem pričakoval. 10 let kasneje v Komnu pa pesem dejansko zaživela. Očitno so jo zbori prepevali po tisti promociji, če tako rečem, v Novi Gorici. In takrat je bila res sprejeta v tem smislu, kot primorska himna.«

V počastitev 50-letnice od prve izvedbe pesmi Vstajenje Primorske prirejajo nocoj v Osnovni šoli Ivana Roba Šempeter pri Gorici prireditev, ki je posvečajo tako primorski himni kot obeležitvi stoletnice konca prve svetovne vojne. Kot pravi ravnatelj Primož Hvala Kamenšček je prireditev razdeljena na dva koncepta.

»Prvi del je posvečen Vstajenju Primorske. V sklopu te prireditve smo povabili devet primorskih zborov, od mladinskih do odraslih zborov s tega področja, ki zaznamujejo delovanje primorske regije. Tematika je izključno vezana na primorsko pesem iz tega obdobja in na spodbujanje narodnostne biti. Tu smo želeli tudi poudariti, da živimo v prostoru, kjer, čeprav nas v glavah še vedno omejuje meja, meje ni. Slovenci živimo tako na tej kot na drugi strani meje. Vsi skupaj smo Primorci. In zato ta del koncerta združuje zbore iz Slovenije in zamejstva.«

Na koncertu bo zapelo 250 pevcev. Nastopili bodo Trobilna zasedba slovenske policije, Slovenski oktet, Mešani pevski zbor Jože Srebrnič iz Deskel, Moški pevski zbor Mirko Filej Gorica in Moški pevski zgor Štmaver, Glasovi Goriške, Lara Budal Rebula, Tabor mladih pevcev primorske, Dekliški pevski zbor Pueri Cantores Tolmin in združeni zbori.

Vrhunec prireditve bo prav izvedba neuradne primorske himne, ki jo bodo zapeli združeni zbori pod vodstvom zborovodje Zdravka Klanjščka.

Drugi del prireditve pa bo posvečen stoletnici konca prve svetovne vojne: z odprtjem razstave ki so jo oblikovali Vojaški muzej Tabor Lokev, Društvo soška fronta, Društvo 1313 in Fundacija poti miru, je povedal Hvala Kamenšček.

»Razstava bo pokazala prvo svetovno vojno skozi oči otrok in žensk. Kot osrednji cilj pa smo si zadali da pokažemo, kakšna je bila pokrajina, razdejanje itd. Prikazani bodo predmeti, fotografije in zemljevidi. In tudi didaktični zemljevidi, ki bodo namenjeni učencem. Ti bodo tudi vodili napovedane skupine po razstavi in se bodo za to tudi tematsko pripravili.«

Razstava bo na ogled do 16.novembra, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 21. ure.

Karin Zorn