Deset let je minilo od njegove smrti. Bil je skladatelj, etnomuzikolog, jezikoslovca, dolgoletni sodelavec Radia Trst A in v letu smrti, to je 2014 je prejel veliko Prešernovo nagrado. Predvsem njegove skladbe, še posebej priredbe ljudskih pesmi so postale stalnice železnih repertoarjev zborovskih koncertov v Sloveniji, Italiji in tudi drugod po svetu. V petek, 17. januarja so se mu v okviru cikla Simfonic Voices poklonili mladi pevke in pevci v protokolarno prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru. S premišljeno izbiro Merkujevih skladb so koncert ustvarili: Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Koper z dirigentko Melani Popit, Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem z dirigentkama Majo Cilenšek in Barbaro Barač, Dekliški pevski zbor Glasbene šole Koper z dirigentko Majo Cilenšek in Mešani pevski zbor Obala Koper z dirigentom Andrejem Makorjem. Koncert je z besedo povezala Rossana Paliaga. Zamisel za ta lep hommage pa je prebudil Ambrož Čopi. Koncertni spored skladb Pavleta Merkúja (1927 - 2014) Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Koper, dir. Melani Popit Gre alba šë čez bužico, ljudska iz Bile v Reziji Čiči nana, Maričica, ljudska iz Bile v Reziji Sonce ljubo, ponarodela Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, dir. Maja Cilenšek in Barbara Barač* Zeleni polog, ljudska iz Bile v Reziji* Jezus in ajdovska deklica, ljudska iz Križa pri Trstu Koprive, besedilo Tone Kuntner Andreja Miknič Fiore lunare, besedilo Roberto Piumini iz zbirke Piumini da canto Katarina Hrvatin, Eva Majcen Nelli'attimo che libera, besedilo Roberto Piumini iz zbirke Semi di suono Katja Dadič, Dekliški pevski zbor Glasbene šole Koper, dir. Maja Cilenšek Una bottiglia, besedilo Roberto Piumini iz zbirke Semi di suono Semi di suono, besedilo Roberto Piumini iz zbirke Semi di suono Jabolko, besedilo Marko Kravos Mešani pevski zbor Obala Koper, dir. Andrej Makor Quattro canzonette profane, besedilo Roberto Dedenaro - 1. La terra, 2. I fuochi Jnjen čeua jti' gna Koncert je pospremljen z besedami Pavleta Merkúja iz zadnjega posnetega intervjuja leta 2014.
Predstavljamo letošnja Prešernova nagrajenca za življenjsko delo: akademsko kiparko Dragico Čadež, eno najvidnejših slovenskih umetnic, in režiserja, performerja Dragana Živadinova, ki je v devetdesetih letih s kozmokinetičnim gledališčem Rdeči Pilot gledališko umetnost premaknil na polje postgravitacijske umetnosti. V oddaji še: - Bosta mesti Gorica in Nova Gorica z EPK GO!2025 vendarle uspeli preseči običajne puhlice o povezovanju in preseganju meja? Novinar Dnevnika Gregor Butala poudarja, da je treba ohraniti realna pričakovanja. - V Mestni galeriji Piran še vse do maja vabi na ogled cvetlična Nostalgija slikarja Ganija Llalloshija Glasbeno ogrlico oddaje je nanizal Armando Šturman. Pripravil je pravi poker skladb skupine The Beatles v različnih jezikih in narečjih. Iz solidarnosti do protestnikov po ulicah srbskih mest, tudi v beograjskem.
Je pozimi prehrana še posebej pomembna? Potrebuje telo več energije za ohranjanje toplote in krepitev imunskega sistema? Sta mraz in visokokalorična hrana povezana? Dietetičarka Melina Colsani bo v oddaji med drugim opozorila na napake pri pripravi hrane, zaradi katerih jed oropamo vitaminov in mineralov.
Mehka, siva brada, ki ovija spodnji del obraza, pa topel pogled iskrivih oči, že v bežnem stiku izražata prijaznost, kakršne nismo več vajeni. Po daljšem pogovoru je v njej moč zaznati modrost osebe, ki osmisli drobne zgodbe ljudi, jih postavi na oder in dalje v tok dogajanja povsem spontano sprejme vsakogar; sproži miselne procese, pozitivne čustvene odzive in notranje bogatenje. To je Tomi Janežič, avtor gledališke predstave Dodekalogija 1972 – 1983, nastajajoče v okviru projekta Dotik usode, ki je z nosilnim partnerjem SNG Nova Gorica del uradnega programa GO! 2025. Tomi Janežič je večkrat nagrajeni novogoriški režiser in redni profesor na ljubljanski AGRFT. Od leta 1996 vodi Studio za raziskavo umetnosti igre, vznemirjajo ga področja različnih igralskih tehnik in psihodrame. Njegove predstave gostujejo na številnih mednarodnih festivalih. Srečali smo se tik pred premiero predstave 1973 v SNH Nova Gorica. Pogovor je tekel o tem, zakaj beseda sreča vedno znova nagovarja z vprašanji in redkeje z odgovori; o dogodkih, ko so ljudje kljub vsemu življenju rekli DA, pa o duhu časa sedemdesetih, osemdesetih let prejšnjega stoletja na goriškem; o svetu, ki ga mladi živijo danes in še o marsičem.
Tokrat v ospredje postavljamo monumentalno gledališko Dodekalogijo 1972 – 1983 v režiji Tomija Janežiča. Dvanajst predstav, ki prepletajo usode ljudi z različnih koncev Evrope, a so vse povezane z Goriško, bo do konca EPK GO!2025 oživelo različna prizorišča doma in v tujini. Druga predstava Dodekalogije, 1973, je krstno uprizoritev doživela na malem odru SNG Nova Gorica. Petra Tanko je preverila, kako se v predstavi razvije mogočna družinska saga. Kako meriti uspeh EPK? Matera v Italiji je pred šestimi leti zaživela kot Evropska prestolnica kulture in prinesla gospodarski razcvet. Kako bo pri nas? Komentar letošnjega Prešernovega nagrajenca Dragana Živadinova. Glasbeno ogrlico oddaje je nanizal Iztok Novak Easy. Navdih je našel v Chaplinovem filmu Moderni časi, ki je premiero doživel prav 5. februarja leta 1936.
V prvih dveh epizodah Mrzlice v prestolnici smo spoznavali obe Gorici, danes pa bomo položili karte na mizo. Dobesedno! V tokratni rubriki smo se sprehodili skozi igre, ki že desetletja povezujejo ljudi na obeh straneh meje - od Briškule in Škope do Tršeta in legendarne More. Družabne igre niso le način preživljanja prostega časa, temveč tudi most med generacijami in kulturami. Kakšno mesto imajo te igre danes? Kako so se spreminjale skozi čas? In zakaj prav Mora ostaja ena najbolj priljubljenih? O vsem tem smo se pogovarjali s Tonetom Kodermacem, Brunom Bordonom ter skupino žensk, ki vsak torek igrajo Briškulo.
Evropska prestolnica kulture GO!2025 se še ni uradno začela, a dogodki, organizirani v njenem okviru, že močno odmevajo. Osrednji vsebinski objekt prestolnice kulture bo EPIC center na Trgu Evrope. Dramska skupina slovenskega društva na Reki navdušuje z Nušičevo komedijo Žalujoči ostali. Glasbeno ogrlico s skladbami Marka Breclja je na dan tretje obletnice njegove smrti nanizala Simona Moličnik.
Tudi danes stopnjujemo pričakovanje pred otvoritveno slovesnostjo Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica. Na obmejnem območju, kjer se stikata slovenska in italijanska kultura, je jezik več kot le sredstvo sporazumevanja – je most med ljudmi, zgodovino in skupnim življenjem. Zato pred začetkom prve čezmejne evropske prestolnice kulture ne gre brez vprašanja, koliko italijanščine poznajo na slovenski strani in koliko slovenščine na italijanski?
Prihaja glasbeni pozdrav Marjetke Popovski iz Izole, kakršnega Marjetka prinaša na različne odre doma in v tujini. Neumorna pevka in kitaristka, po mami iz Baške grape na Tolminskem in očetu Grku, je našla zdravilno moč glasbe za ljudi že v Domu upokojencev Izola, kjer je bila zaposlena kot diplomirana fizioterapevtka. Osnove ljudske pesmi in plesov je bila deležna s prepevanjem v različnih šolskih zborih, ponosna pa je tudi na sodelovanje s Folklorno skupino Val Piran. Marjetka Popovski je pozneje sama sestavljala različne glasbene skupine. Postala je ambasadorka Izole, za svoje delo je prejela tudi nagrado Andragoškega centra Slovenije za izjemne strokovne in promocijske dosežke pri bogatitvi znanja drugih. Z njo se je pogovarjala Smilja Baranja.
Še pet dni in dvignil se bo zastor Evropske prestolnice kulture GO!2025. Naš kulturni praznik, 8. februar, bo tako uvertura v celoletni brezmejni praznik kulture z velikim simbolnim pomenom sodelovanja, iskanja skupnih značilnosti, preseganja zgodovinskih travm. V oddaji predstavljamo vrhunce EPK. Glasbeno nit oddaje je spletel Goran Gregorič. Izbral je duete znanih kantavtorjev.
Veliki trenutek je pred vrati – že čez pet dni bosta Nova Gorica in Gorica skupaj zaživeli kot Evropska prestolnica kulture 2025!! Dve mesti, ena zgodba in nešteto doživetij. Ampak, kako dobro poznamo obe Gorici? Kaj nam prinaša ta veliki dogodek in kaj lahko pričakujemo od otvoritvene slovesnosti? Vse to razkrivamo v današnji prvi oddaji v rubriki Mrzlica v prestolnici. Kako ta veliki dogodek pričakujejo v obeh Goricah, nam bodo skušali opisati naši novogoriški kolegi.
Ne samo vreme, tudi zakoni krojijo kmetijstvo. Kmetijsko ministrstvo je v preteklem tednu z objavo šestih predlogov ključnih zakonov, ki so že v javni obravnavi, dodobra razburkalo razpoloženje v kmetijstvu. Nekatere predlagane novosti, med katerimi je najodmevnejša reorganizacija javne službe kmetijskega svetovanja, predstavljamo v današnji oddaji Od setve do žetve. V njej smo nanizali tudi pripombe Kmetijsko gozdarske zbornice na izhodišča za obdavčitev nepremičnin.