Iskanje
Priznani goriški pianist Alexander Gadjiev je za letošnjo Evrospko prestolnico kulture pripravil projekt Točka srečanja. Prvi del glasbenega spektakla, na katerem bo nastopil s svojimi glasbenimi kolegi, priznanimi vokalnimi solisti, tremi zbori in Orkesterom Slovenske filharmonije, bo nocoj na Trgu Evrope. Mesto Koper je bilo vsaj od konca 11. stoletja razdeljeno na posamezne predele, porte so jih imenovali, kasneje pa kontrade. Danes bi jim rekli soseske ali četrti. V mestu je ostala le ena, na Kidričevi ulici. In ta bo gostila novo predavanje v nizu Srečanja v kontradi, ki jih pripravlja Humanistično društvo Histria. Današnji lirični utrinek prinaša pesem o juliju, najbolj žarečem poletnem mesecu. V Letnem kinu Arrigoni v Izoli pa bo nocoj nastopil še en poet – igralec in režiser Rade Šerbedžija. Armando Šturman je na današnjo glasbeno ogrlico nanizal štiri njegove.
Gostja današnje oddaje je Barbara Baloh, doktorica jezikoslovnih znanosti, izredna profesorica na Pedagoški fakulteti v Kopru in raziskovalka, ki se ukvarja z didaktiko književnosti. Je ljubiteljica slikanic brez besedila, o katerih je pripravila tudi razstavo. V osebni zbirki jih ima že več kot 160 iz različnih držav. Sicer pa raziskuje zanimiv svet ustvarjalnosti, besed, večjezičnosti in pripovedovanja.
V današnji oddaji Pol ure kulture vas seznanimo, da se v Cerknem začenjajo koncerti ob 30-letnici najdbe neandertalčeve piščali. Na osrednjem dogodku bosta na skupnem koncertu sodelovala tolminski Jazz Punt Big Band in Boštjan Gombač, ki bo zaigral na rekonstrukcijo piščali. Obiskali smo poletni tečaj slovenskega jezika na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, ki že več kot tri desetletja gradi mostove med ljudmi, kulturami in jeziki. Andreja Žigona, pesnika, fotografa, igralca, boema in dobrotnika, ki je umrl na današnji dan leta 2003, se spomnimo s pesmijo Školjke.
Na obrobju Čedada smo obiskali Il Giardino del Chiostro, mediteranski vrt v nekdanjem samostanu svetega Jurija. Ta nudi popotovanje skozi biotsko raznovrstnost in zgodovino kraja. Je tudi nekakšen učni center na prostem, kjer lahko doživite mediteransko pestrost, spoznate tradicionalne rastline in okusite lokalno kulinariko. Prva omemba samostana sega v leto 1207, ko so tu bivale avguštinske redovnice. Po njihovem odhodku v 15. stoletju je samostan nedaleč od Nadiže postal frančiškanski samostan minoritskega reda. Zaprli so ga leta 1769, nato je konec 18. stoletja prešel v zasebno last. Kupili so ga predniki Germane Coceani. Ta se je z možem Lorenzom Faviem pred leti odločila, da ta čudovit prostor deli tudi z drugimi. Uredili so namestitve in čudovit vrt, razdeljen po časovnih obdobjih. Kot pravita, jim brez evropskih projektov ne bi uspelo, da zgodba živi še naprej. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Selimo se na Kolovrat. To območje, ki povezuje Benečijo s Posočjem, je med prvo svetovno vojno predstavljalo pomemben italijanski obrambni položaj. Danes je tam urejen muzej na prostem, ki povezuje zgodovino, naravo in trajnostni turizem. Krožna pot vodi mimo poveljniških in opazovalnih mest, mitraljeških in topniških položajev, kavern ter mreže strelskih in povezovalnih jarkov v več nivojih. Po grebenu Kolovrata, ki se strmo dviga vzdolž desnega brega Soče med Kobaridom in Tolminom, je pred prvo svetovno vojno potekala meja med Avstro-Ogrsko in Italijo. Prvega dne vojne so italijanske enote prekoračile mejni greben in ga začele utrjevati. Italijanska vojska je postopoma zgradila obsežen sistem obrambnih črt, ki so ga poimenovali linea d’armata. Na grebenu so bili številni topniški položaji in opazovalnice, od koder je bilo mogoče nadzorovati bojišče. Na Kolovrat pa je lepo iti že zaradi lepih razgledov, ki se od tam razprostirajo.
Marca je v Kromberku odprla svoja vrata Taktilna galerija. Razstava Umetnost onkraj vidnega, ki je del evropske prestolnice kulture, je poskus, kako narediti umetnost dostopno vsem ranljivim skupinam, v prvi vrsti slepim in slabovidnim pa tudi gibalno oviranim, a v resnici je namenjena vsem. Zasnovali so jo v Goriškem muzeju skupaj z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Nova Gorica ter številnimi drugimi ustanovami, šolami in univerzami. Obiskovalci vse razstavljene predmete odkrivajo z dotikom in s tem poleg vida uporabijo še druge čute. Razstava je razdeljena na dva dela: na »Svet, ki obstaja«, in »Svet, ki nastaja«. Prvi vključuje svetovno znana dela od antične Grčije do sodobnosti. Iz dvodimenzionalnih slik so naredili reliefne, tipne različice, več je tudi kipov in maket svetovno znane arhitekture. Vsi razstavljeni predmeti so opremljeni tudi s QR-kodo z zvočnim opisom dela v štirih jezikih. Drugi del razstave, imenovan »Svet, ki nastaja«, predstavlja nova dela 17 umetnikov iz Slovenije, Italije in Hrvaške, ki so bila ustvarjena prav za taktilno galerijo, kar je posebnost v evropskem merilu. Ta dela so nastajala v dialogu med videčimi umetniki in slepimi oziroma slabovidnimi ljudmi. »Všeč mi je, kako je galerija res prilagojena slepim in slabovidnim, pa tudi gibalno oviranim, gluhim. Je res dostopna vsem. Daje tudi zelo prijetno vibracijo. To je en velik dodatek, ki ti popestri življenje in razširi način razmišljanja,« pravi Karmen Vogrič, članica Medobčinskega društva slepih in slabovidnih. Projekt je nastal v okviru evropske prestolnice kulture, a si želijo, da bi razstava ostala odprta tudi po letošnjem decembru. Možnost je tudi, da bi to postala potujoča razstava. Zaenkrat pa jo lahko obiščete v nakupovalnem središču v i od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00 in od 13.30 do 18.00. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Letošnji mednarodni festival Fuga, ki poteka v organizaciji Gledališča Koper, je poleg predstav evropskih gledaliških akademij ponudil tudi več izvrstnih glasbenih dogodkov in letos prvič tudi festivalsko razstavo v galeriji Monfort v Portorožu. Nocoj se šesta FUGA pod umetniškim vodstvom Ivana Lobode zaključuje s podelitvijo treh nagrad mednarodne žirije in nagrado občinstva. FUGO že tri leta redno spremlja režiser Dragan Živadinov, ki ga je pred mikrofon povabila Lea Širok. Vrt Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani je do drugega avgusta prizorišče vizualno-glasbene postavitve za naslovom Mi smo z vami!, kombinacije slikarstva, zvočnosti in igre, kjer je v ospredju dialog. Poletje je naslov liričnega poletnega utrinka urugvajske pesnice Juane de Ibarbourou. Pesem je v slovenski jezik prevedel pesnik Ciril Bergles.
Potem ko so z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ta teden sporočili, da so v bližini Ljubljane tudi letos odkrili primere japonskega hrošča, ki lahko v kmetijstvu povzroči veliko škodo, smo preverili, ali se je v feromonske pasti ulovil tudi na Primorskem
Ložice so naselje na desnem bregu reke Soče v občini Kanal ob Soči. Pred eno od hiš je v začetku meseca junija vzcvetela agava. Gre za zimzeleno sukulentno rastlino, ki izvira iz Mehike. Pred 30 leti jo je pred domačo hišo, ne da bi vedela, za katero rastlino gre, posadila Irma Draščič. Posebnost agave je, da cveti samo enkrat v življenju in nato umre.
72. Puljski filmski festival, ki poteka v areni in na drugih puljskih filmskih in gledaliških lokacijah, je na vrhuncu. Za zlate arene se poteguje 18 filmov, program PoPularna Pula prineša najnovejše filmske uspešnice, na festival pa se je v različne sekcije uvrstilo tudi kar nekaj slovenskih filmov. V Senožečah, kjer so pred dnevi odprli muzej, je bilo slovesno tudi minuli konec tedna. Družina Rutar je namreč v prenovljeni hiši odprla galerijo. Pri morju se je navdihoval trikratni Pulitzerjev nagrajenec, ameriški pesnik Carl Sandburg, ki mu tokrat prisluhnemo v rubriki Pol minute poezije. Goran Gregorič pa nam je za današnjo glasbeno spremljavo izbral angleškega rock, blues in soul pevca Chrisa Farlowa.
Zaključil se je dvotedenski festival Prečkanja – Sconfinamenti, ki je bil uradni del GO!2025, potekal je v organizaciji Glasbene matice Trst in ustanove Imago Sloveniae – Podoba Slovenije in ga je umetniško vodil pianist Alexander Gadjiev. Festival je na Goriško privedel številne mlade glasbene umetnike, občinstvu ponudil izjemne koncerte, mojstrske tečaje, predavanja, glasbo ob nemem filmu in še kaj. Festival je s koncertom v dvorani Kulturnega doma Nova Gorica odprl italijanski pianist Filippo Gorini, v Teatru Verdi v Gorici ga je v nedeljo sklenil klavirski recital Alexandra Gadjieva. In Alexander Gadjiev bo Evropski prestolnici kulture posvetil še dva koncertna večera združena v eno Točko srečanja. 17. julija ob 21. uri se bo na Trgu Evrope odvil velik koncert z združenimi glasbeniki komorne zasedbe Alexandrovih prijateljev, pa Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije in združenih čezmejnih zborov. Ta veličastni koncert se bo 20. julija ob 20. uri nadaljeval s solističnim recitalom v vzvišenem miru Bazilike na Sveti Gori. Obema koncertoma boste lahko prisluhnili v neposrednem radijskem prenosu na valovih Radia Koper in programa ARS Radia Slovenija. Tu pa lahko slišite misli Alexandra Gadjieva, ki napolnijo um in umirijo srce.
Anja Hrastovšek, ustvarjalka, pevka, avtorica in soustvarjalka v različnih glasbenih zasedbah, v tem poletju navdušuje s skladbo Vsak po svoje.
