Iskanje
Danes zagotovo po domovih diši velikonočna potica … Tako je tudi v delavnici Nadine domače dobrote na Mostu na Soči. Prav pred velikonočnimi prazniki pred petimi leti je Nada Branković pri 54 letih začela svojo samostojno pot, ko je ostala brez službe. A ni se začelo s potico, temveč s štruklji. Danes jih izdelujejo kar 10 vrst, poleg tega pa še številne druge dobrote. Kot boste slišali, ji tudi tik pred pokojem idej ne zmanjka.
Razbijanje predsodkov in stereotipov, povezovanje, medkulturnost, strpnost, vse to najdemo pod geslom S športom do strpnosti. Projekt, ki sta ga lani oblikovala in prvič izvedla v Postojni Urad za oskrbo in integracijo migrantov in Nogometna zveza Slovenije, letos potuje po vsej Sloveniji. Pravzaprav gre za festival nogometa, na katerem sodelujeta ekipa migrantov v oskrbi Urada in begunska reprezentanca pod okriljem Nogometne zveze Slovenije. V vsakem kraju se jima pridruži vsaj ena domača ekipa. Tako se tkejo vezi in sklepajo poznanstva, ki lahko tudi močno vplivajo na življenje oseb, ki so se na poti v lepšo prihodnost, ustavile pri nas. V naslednjih minutah prisluhnite zgodbam treh mladih fantov, migrantov, beguncev z urejenim statusom v Sloveniji, njihovim željam in načrtom.
Nina Kapelj, zdaj že dolgo tudi Lukman, je bila leta 2014 jubilejna, 10. Osebnost Primorske. Tista mlada tabornica, ki je s krampoom, lopato in izjemno organizacijo pomagala pri pogozdovanju narave, ospustošene od žledu in zmrzali. Danes je mama treh otrok, a še vedno in za vedno - tabornica, ki konec julija organizira vseslovensko taborjenje tabornikov vseh generacij na Krasu in pričakuje 1300 udeležencev. Morda kakšnega med vami celo spomni, da ste bili kdaj taborniki in imate taborniški kroj v omari in pridete na taborjenje, kdo ve? Z Nino se pogovarja Nataša Benčič.
Kralj Karel X., zadnji francoski Burbon, je po julijski revoluciji leta 1830 zatočišče našel na Goriškem. Revolucija je odnesla tudi belo burbonsko zastavo in jo nadomestila z današnjo francosko trobojnico. Vidna je že na Delacroixovi sliki Svoboda vodi ljudstvo. Karel X. je umrl leta 1836 in je pokopan v frančiškanskem samostanu Kostanjevica v Novi Gorici kot edini francoski kralj zunaj Francije in edini kralj, pokopan v Sloveniji. O njegovi zapuščini na Goriškem pripoveduje dokumentarni film Karel X. – Burboni na Kostanjevici. Bili smo na koncertu Stabat mater Giovannija Battiste Pergolesija v cerkvi sv. Mavra v Izoli. V oddaji tudi o tem, kaj na različna prizorišča v Ljubljani prinaša že 17. festival elektronske glasbe in tranzitornih umetnosti SONICA. Glasbena ogrlica Armanda Šturmana je jazzovsko razpoložena v duhu Pulitzerjevega nagrajenca Johna Coltrana.
Na Srednji ekonomsko- poslovni šole v Kopru je več kot 130 dijakov šol iz Kopra, Pirana, Postojne in Sežane predstavilo svoje podjetniške ideje v okviru regionalnega izbora programa Moja ideja. Že več kot desetletje program organizira Zavod za spodbujanje podjetnosti mladih.
Zadnji od osmih pogovornih večerov, ki smo jih v sodelovanju z nekaterimi drugimi mediji pripravili v mali dvorani Gledališča Koper, jeusmerjen v prihodnost. Če smo v preteklih tednih pod naslovom Četrt stoletja zasledovali spremembe, ki so zaznamovale začetek 3. tisočletja, pa se bomo s sklepno razpravo prepustili ugibanjem o izzivih naslednjih petindvajsetih let. Gostje voditelja Tomaža Peroviča so: obramboslovka Ljubica Jelušič, antropolog Dan Podjed ter jezikoslovec Kozma Ahačič. Obeta se pestra, duhovita in pronicljiva razprava, v kateri ne boste slišali ničesar o koncu sveta.
Najlepše stvari se zgodijo v temi - to je slogan cikla Kino Slovenija, ki ga soustvarjata Filmoteka in Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev. V dvoranah AGRFT in Slovenske kinoteke v Ljubljani bo med 18. aprilom in 20. junijem na ogled 16 celovečernih in 23 kratkih novejših slovenskih filmov. Cilj Kina Slovenija je promocija slovenskih filmov v kinematografih in vabilo občinstvu k ogledu na velikem platnu. Kaj pa pomeni nakit onkraj dekoracije? Kako lahko izraža veselje, vitalnost, celo zgodbo? O tem razmišljajo uveljavljeni in mladi oblikovalci na letošnjem Slovenskem tednu nakita. V Izoli svoje umetniške interpretacije predstavljajo na kar dveh razstavah. Po petnajstih letih je Blejski grad dočakal prenovljeno stalno razstavo Narodnega muzeja Slovenije. Nova postavitev ni več zgolj prikaz predmetov, ampak, pravijo avtorji, pravo doživetje ene naših najbolj prepoznavnih znamenitosti. Iztok Novak je glasbeno ogrlico posvetil obletnici slovitega Pisma iz zapora v Birminghamu, ki ga je Martin Luther King ml. napisal na današnji dan leta 1963 v času boja za državljanske pravice. Ogrlica tokrat zveni kot poklon pogumu, uporu proti rasnim krivicam in pozivom k človečnosti.
Metuljčki prinašajo svetlo sporočilo v času, ko nam težke roke žugajo z zaslonov in izrekajo temačne ukaze. V Metuljčkih, ki jih poslušamo kot Pesem tedna Radia Koper, se Martin Ramoveš poigrava s pogostimi prispodobami popularne glasbe ter z njimi izpove intimno občutje; hkrati je pesem tudi angažirana, saj se konča s preprostim sloganom: »Mi hočemo več ljubezni!« Kitarist in pevec Martin Ramoveš od leta 2008 na energičnih koncertih predstavlja avtorske pesmi, ki znajo biti tako rockovsko surove kot melanholično razmišljujoče. S skupino ali solistično je doslej izdal albume Zvok dežele (2011), Nesojeni kavboji (2014), Astronomi (2017) in Rob – zbadljivi poet v stripu in glasbi (2019). Na slednjem je skupina objavila uglasbitve pesnika Ivana Roba, čigar življenjsko zgodbo je Martin Ramoveš upodobil tudi v stripu. Metuljčki, Pesem tedna Radia Koper, so druga verzija pesmi. Prvotna, ki jo je skupina pred časom že izvajala na nastopih, je imela povsem drugo besedilo in drugačno melodijo refrena. Skladbo so Martin Ramoveš (vokal, kitara), Marko Petrič (bas) in Rok Skoliber (bobni) posneli v sodelovanju s producentom Matejem Pečaverjem. Doslej prepoznaven zven skupine je nadgrajen po zaslugi spremljevalnega vokalista, Petra Vodeta. Video je izdelala mlada animatorka Žoel Kastelic. Ustvarjala je v zahtevni in zamudni tehniki stop-motion, pri kateri je uporabljala plastelin in polst. METULJČKI Čez obzorje s težko roko se steguje čuden mrak, a v tebi je naivno svetlo jutro – spet pomlad. Temni zvoki v tresljaji so v podtalju v glavi, a v trebuhu torej metuljčki: o kako bi poleteli! Kot da ni požganih mest, kot da niso meči dvorezni, kot da cela Zemlja cveti v ljubezni; letijo metuljčki naprej, vsak svoj in hkrati vsi skupaj in pod njimi Zemlja kriči: »Ne obupaj!« Ko črna jata z neba izgine, zapustiva ruševine. Glej, nad dimom torej metuljčki – iz življenj so poleteli. Mi hočemo več – več neba! Mi hočemo več – več ljubezni!
Primorka Eva Ostrouška ne pušča ravnodušnih. Seksologinja, pisateljica in vplivnica, ki je nedavno izdala knjigo 'Najine erotične črtice', je sproščena, drugačna, zanimiva, predvsem pa iskrena sogovornica. Predstavila nam je svoj knjižni prvenec, ki je poziv k razumevanju sebe, k odkrivanju in pripravljenosti na iskanje prostora za strast v vsakdanjem življenju.
Danes zaključujemo literarni sprehod s predsednico Kulturnega kluba Jasno Čebron po poeziji istrskih pesnic in pesnikov, ki je razstavljena v izložbah koprskega mestnega jedra in se od tam do prve prihodnje priložnosti tudi poslavlja. Nepredvidljive so zvočne krajine slovensko-italijanskega jazz tria Middle land, ki jutri prihaja na koncert v koprski Circolo. Skupne atmosfere, v katerih se prepletajo srednjeevropska izraznost, vplivi obmejne kulture in tradicije, improvizacija in melodična lirika, bodo ustvarjali mednarodno uveljavljeni glasbeniki Marko Čepak, Aljoša Jerič in Lorenzo Cominóli. Rdeča nit četrtega dela Dodekalogije režiserja Tomija je vojna. Predstavo 1975 je v SNG Nova Gorica uprizorilo ukrajinsko akademsko gledališče Ivana Franka. Glasbeno ogrlico je s šansoni nanizala Simona Moličnik. Ob tem izpostavlja, da je še odprt razpis za Festival slovenskega šansona 2025, ki poteka pod okriljem Radia Slovenija in ohranja spomin na Franeta Milčinskega Ježka.
Letošnje srečanje slovenskega PEN, ki se je minuli teden začelo na Bledu, je letos gostovalo tudi v Novi Gorici - prestolnici kulture. V središču razprav so bile podnebne spremembe, migracije in vojne, osrednja dogodka pa okrogli mizi prav na omenjene teme. Gostje so se spraševali tudi, kako lahko književnost obravnava globalne izzive našega časa. Med njimi je bil tudi italijanski pisatelj Paolo Giordano, ki je na predvečer srečanja v Cankarjevem domu v Ljubljani predstavil svoj zadnji roman Tasmanija. Z njim se je pogovarjala Neva Zajc.
Suhozidna gradnja je Unescova dediščina človeštva. Je gradnik značaja in prepoznavnosti krajine, še posebej kraške. O pomenu te dediščine, njenem stanju pri nas in možnostih za prihodnost so na konferenci v Parku Škocjanske jame spregovorili strokovnjaki iz različnih področij, povezani v Partnerstvo kraške suhozidne gradnje. Zaključek Tedna slovenske drame je zaznamovala podelitev nagrad: Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo je prejel Milan Ramšak Marković za 'Trilogijo o mestih in ljudeh', Šeligovo za najboljšo uprizoritev pa celjsko gledališče za predstavo 'Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije'. Predstavljamo slovenski prevod avtobiografsko-esejističnega dela 'Za mano belina' Martina Kušeja, enega najbolj prodornih, izvirnih in provokativnih avstrijskih gledaliških in opernih režiserjev slovenskega rodu. Goran Gregorič je na glasbeno ogrlico nanizal skladbe s prvega solo albuma Eddieja Vedderja, frontmana skupine Pearl Jam.
