Iskanje
Vsakdan se pogosto začne precej preprosto: jutranja kava, hiter zajtrk, morda časopis ali telefon v roki – in že nastane prvi odpadek dneva. Prazen lonček od jogurta, vrečka od kruha, papirnata brisača. Do večera se jim pridružijo še plastenka, pločevinka, kakšna embalaža od kosila ali večerje. Če bi vse to zložili na kup, bi hitro videli, koliko sledi za seboj pušča povsem običajen dan. Ločevanje odpadkov je danes ena najbolj razširjenih okoljskih navad. Pred večino blokov in hiš stojijo zabojniki za papir, embalažo, steklo, biološke in mešane odpadke, večina ljudi pa vsaj približno ve, kam sodijo posamezni materiali. Sistem ločevanja odpadkov je v Sloveniji razmeroma dobro razvit, vprašanje pa ostaja, kako dosledni smo pri tem v resnici. Ali doma res pazite, da vsak odpadek konča v pravem zabojniku, ali pa se vam kdaj zgodi, da kakšna plastenka, papir ali bioodpadek konča kar med mešanimi odpadki? In še: menite, da v Sloveniji ločujemo dovolj dobro ali bi lahko bili pri tem še precej bolj dosledni?
Kotiček za jeziček nas tokrat vabi v kamarín, šalvarobo, kanavo in špajz. Že veste, kaj vas tam čaka? Prisluhnite našim mladim jezikoslovcem!
V rubriki None in nonoti vsak ponedeljek poslušamo starejše, ki z nami delijo spomine na drugačne čase. Njihovo otroštvo, brez pametnih naprav, je bilo povsem drugačno, kot ga otroci živijo danes. Mateja Grebenjak je med otroki preverila, kako bi oni preživljali prosti čas, če ne bi bilo tablic, pametnih telefonov, računalnikov…
Ob svetovnem dnevu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst smo se spomnili, da nismo edini, ki imamo pravico do prostora, zraka in dobrega razgleda na sončni zahod. Čeprav se včasih obnašamo, kot da smo rezervirali cel planet prek Bookinga. Pri nas je nagrado sicer rezervirala poslualka Silva, rezervirala pa jo je s pomočjo znanja, ki ga je uporabila za reševanje sledečih zagonetk: Teza 1: Sloni so ogroženi predvsem zaradi podnebnih sprememb. DA / NE Teza 2: Na Galapaških otokih so znanstveniki iz letal metali sterilne muhe, da bi rešili lokalne vrste muh. DA / NE Teza 3: Na Kitajskem so ljudje ročno opraševali sadna drevesa zaradi pomanjkanja čebel. DA / NE Teza 4 V Južni Afriki so nosorogom vbrizgali barvilo v rogove. DA / NE Teza 5: Urbano čebelarjenje se je pri nas začelo na eni od strešnih teras slovenskega parlamenta. DA / NE
V Vrhpolju v Vipavski dolini je gostilna Pri Kobalu in prav tam je bil rojen gost današnje rubrike None in nonoti. 88-letni Benedikt Rudolf Kobal je danes varovanec Doma starejših občanov Kresnice v Ajdovščini. Odraščal je na kmetiji, v družini je bilo pet otrok. Ko je bil star 10 let, so jim odpeljali mamo. Oče je dobil novo partnerko. Z gospodom Benediktom se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
Izbrani odseki jutranjega programa Radia Koper.
Nicolò Filippucci je zmagovalec med mladimi. Vznemirljiv duet Keys in Ramazzotti na note "Aurore". Intervju Carla Contija z 'dvema Laurama'. Stoječe ovacije ganile Mogola, ki je prejel nagrado za življenjsko delo. Poziv Paola Sarulla: "Ustavite nasilje nad mladimi". Sanremista, Easy in Andrea F., sta spet analizirala in iskala presežke nove festivalske noči.
Kdor ni bil v vojski, ni pravi moški. Vsak pravi moški mora odslužiti svojo vojaško dolžnost. V vojski si se naučil discipline. To so pretežno spomini starejše generacije, ki smo jih pogosto slišali v povezavi z vojsko. Vprašanje, ali bi morali v Sloveniji ponovno uvesti obvezno služenje vojaškega roka, se v zadnjih letih znova pojavlja v javnih razpravah, predvsem zaradi spremenjenih varnostnih razmer v Evropi in vse pogostejših razprav o obrambni sposobnosti posameznih držav. V Sloveniji je bil obvezni vojaški rok ukinjen leta 2003, od takrat pa obrambni sistem temelji na profesionalni vojski. Zagovorniki ponovne uvedbe obveznega služenja menijo, da bi osnovno vojaško usposabljanje okrepilo obrambno pripravljenost države in mladim zagotovilo znanja, ki so koristna tudi v civilnem življenju, kot so disciplina, timsko delo in ravnanje v kriznih razmerah. Nasprotniki pa opozarjajo, da sodobne varnostne razmere zahtevajo dobro usposobljeno in motivirano profesionalno vojsko, ne pa množičnega naborništva. Mnenja o tem je v tokratni anketi posnela Larisa Dugar.
Drugi večer Festivala Sanremo 2026 je prinesel prve finaliste med mladimi. Znani so vmesni rezultati televotinga in radijske žirije. Achille Lauro je svoj nastop posvetil žrtvam tragedije v Crans-Montani, Pilar Fogliati in Lillo sta skrbela za šov. Sanremski festival je znova balansiral med čustvi, nostalgijo in spektaklom. A je bil večer drznejši kot prvi, ali še festival še naprej ostaja v Contijevem okvirju – razkrijeta Sanremista – Easy in Andrea F., ki sta ob dveh zjutraj analizirala, podvomila in iskala presežke druge festivalske noči.
Otroci bodo danes odgovarjali na vprašanje, zakaj niso vsi meseci enako dolgi. Najbolj izstopa februar. Mateja Grebenjak se je družila z otroki.
