Iskanje
V današnji otroški rubriki se bo Mateja Grebenjak z najmlajšimi pogovarjala o hrani. Slišali bomo, katero vrsto hrane bi jedli vsak dan, česa ne marajo in kako jih starši prepričajo, da pojejo, kar jim ni všeč. Pogovor je posnela oktobra, ob svetovnem dnevu hrane.
Ste vedeli, da v Istri nekateri stavijo na svinjsko koradelo s šalšo, medtem ko je drugim bolj všeč ovčja koradela s peštom? Obožujemo istrsko kulinariko in vemo, kaj je šalša, a kaj je koradela? Mladi slovenisti vam bodo v naslednjih minutah vse razložili.
Rastislav Novinec je letos dopolnil 100 let. Rojen je bil v Lokavcu, a je dom zapustil pri 17. letih. Italijani so prišli v vas in odpeljali vso mladino, rojeno leta 1925/26, v Livorno, na zahodno obalo Italije. Skupaj s še štirimi fanti se je na skoraj 500 km dolgo pot iz Livorna domov odpravil peš.
Nova Gorica in Gorica se torej poslavljata od naziva Evropska prestolnica kulture. EPK je bila prelomnica v zgodovini obeh Goric. Ta projekt je spremenil način, kako gledamo nase in na mesti in vse to bo ustvarjalo razvojne priložnosti še naprej. Letošnje EPK-leto je prineslo številne zgodbe, festivale, razprave, razstave in presenetljiva čezmejna sodelovanja. EPIC distrikt, nov prostor med mestoma, je postal laboratorij in dnevna soba, kjer so se družili prebivalci, ustvarjalci in obiskovalci iz cele Evrope. Prav zato je zaključek svojevrsten epilog leta, ki je poskušalo pokazati, da je prihodnost Evrope mogoče graditi skozi kulturo, odprtost in skupne izkušnje. Zato smo vas v anketi spraševali, kako ste vi spremljali EPK GO! 2025, ste obiskovali dogodke in kaj vam je najbolj ostalo v spominu iz letošnjega EPK-leta?
Najmlajši bodo danes razmišljali o pravilih. Slišali bomo, zakaj, po njihovem mnenju, obstajajo pravila in katerih res ne marajo. Z njimi se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
Ker je december mesec, ko se s sorodniki bolj pogosto srečamo in družimo, nam bodo mladi slovenisti v današnji jezikovni rubriki razložili narečni izraz 'žlahta'.
Danes ne bomo govorili o lahkotnih temah, vsaj ne tistih, ki jih z lahkoto prebavi jutranja kava. Danes odpiramo zgodbo sveta, ki ga radi pozabimo, a ga ne smemo: suženjstvo. Na današnji dan obeležujemo Svetovni dan odprave suženjstva, dan, ko ne gledamo le v preteklost, ampak ostro pogledamo tudi v sedanjost. Žal se ta ponižujoča in grozljiva praksa pojavlja tudi danes: v bolj prefinjenih oblikah, mnogi jo podpiramo tudi z nakupom znanih izdelkov, katerih surovine so pridobljene prav s spornimi (delovnimi) praksami. Prisluhnite, kako smo izvedli tokratni jutranji kviz. 1. Teza: Suženjstvo je bilo v zgodovini prisotno samo na nekaterih celinah sveta. DA / NE 2. Teza: V času antike so bili sužnji pogosto bolje izobraženi od svojih gospodarjev. DA / NE 3. Teza: Ena najbogatejših bank na svetu je nastala iz zaslužkov suženjske trgovine. DA / NE 4. Teza: Najstarejši zapis o suženjstvu sega v dobo starih Grkov. DA / NE 5. Teza: Nekatera podjetja v razvitem svetu nevede prodajajo izdelke, narejene s suženjskim delom. DA / NE
V Kostanjevici na Krasu je odraščala danes 84-letna Lidija Stepančič. Po končanem šolanju se je preselila v Novo Gorico, kjer je delala v proizvodnji Mebla v Kromberku. Službe ni nikoli zamenjala. Mateja Grebenjak se je z njo pogovarjala v novogoriškem domu upokojencev.
Dolgotrajna oskrba pri nas postaja ena ključnih tem, ki zadeva vse – tako tiste, ki so že v tretjem življenjskem obdobju, kot tudi tiste, ki bodo nekoč skrbeli za svoje najbližje. S 1. decembrom se v Sloveniji začne izvajati pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji. Gre za velik korak naprej, ki bo prinesel spremembe za več kot dvajset tisoč uporabnikov domov za starejše, pa tudi za skoraj štirideset tisoč ljudi, ki že dolgo čakajo na sprejem. V našem programu o tem veliko poročamo, saj so pričakovanja velika, izzivi pa prav tako. Naša novinarka Vita Zadnik je o tem spraševala mimoidoče na koprskih ulicah, odzivi pa kažejo, da si ljudje želijo predvsem dostojanstva, varnosti in občutka bližine – ne glede na to, ali se odločijo za domačo ali institucionalno oskrbo. Skupni imenovalec vseh odgovorov pa je bil ta: starost ni nekaj, kar bi se nas smelo dotakniti šele takrat, ko nas dohiti. O njej je treba razmišljati pravočasno, s trezno glavo in z jasno predstavo, kaj si želimo – zase in za svoje. Vse to nas pripelje do vprašanja, ki smo ga naslovili v današnji anketi. O starosti vsi veliko slišimo, redkeje pa o njej zares razmišljamo. Vas skrbi, kako boste živeli v poznejših letih? Se vam zdi pomembno, da o tem razmišljamo že danes? In še eno, morda najbolj osebno vprašanje: če bi se znašli v situaciji, ko bi morali skrbeti za svojega starša, partnerja ali drugega bližnjega – bi to raje počeli sami, kolikor bi vam dopuščal čas in energija, ali bi mu brez slabe vesti zaupali profesionalno oskrbo v instituciji?
V tem tednu poteka Slovenski knjižni sejem. Z otroki smo se ob tem pogovarjali o knjigah, kakšne zgodbe imajo najraje in kakšne bi napisali sami.
V nedeljo se bo začel adventni čas, čas pričakovanja. V tokratni jezikovni rubriki nam bo dr. Jožica Škofic, dialektologinja in predavateljica na FHŠ UP, predstavila različne narečne izraze, s katerimi v Sloveniji poimenujemo advent.
