Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dober dan, znanost! je rubrika, namenjena delu primorskih raziskovalcev in znanstvenikov. Pripovedovali bodo o svojih dosežkih, odkritjih, znanstvenih raziskavah. V njihovih laboratorijih, med epruvetami, na terenu, za računalniki, mikroskopi in laserji jih obišče Zdenka Tomulič.
V enem kubičnem milimetru možganovine je milijon nevronov, 700 milijonov stičišč med živčnimi celicami oziroma sinaps, povezave so dolge štiri kilometre. Gre za izjemno živ in živahen mehanizem, ki pa mu moramo pomagati, da ostane v pogonu. 25. obletnico koprskega Znanstveno-raziskovalnega središča tokrat odstiramo z odgovori o dejavnem in zdravem staranju. Z dr. Boštjanom Šimuničem in dr. Urošem Marušičem se je pogovarjala Mateja Brežan.
Človekove pravice, o katerih smo znova več govorili ob letošnjem svetovnem dnevu, so tiste pravice vsakega posameznika ali skupine, ki so v Deklaraciji iz leta 1948 zapisane kot nujne, osnovne, neodtujljive. Med temi je na prvem mestu dostojanstvo vsakega človeškega bitja. Ne glede na njegovo etnično pripadnost, vero, spol in druge osebne značilnosti. In ne glede na to, ali je domačin ali priseljenec. Prav priseljencem, migrantom, beguncem prepogosto, tudi v Sloveniji, odrekamo pravice. Kaj jih čaka, v primerih, ko nezakonito prestopijo hrvaško-slovensko mejo, in kako bi morali spremeniti način gledanja na migracije, smo se v oddaji Dober dan, znanost pogovarjali z dr. Matejo Sedmak iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, ki letos obeležuje 25 let delovanja.
Znanstveno raziskovalno središče Koper letos obeležuje svojih prvih 25 let delovanja, zato smo 4 torke zapored v goste povabili znanstvenike, ki nam bodo približali njihovo delo. Naš prvi gost pa bo danes dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper
Onesnaženje tal je v nasprotju z onesnaženjem zraka in vode običajno človeku nevidna grožnja. Z nevarnimi odpadki, ki nastajajo v različnih vrstah industrije, se v zemlji kopičijo tudi nevarne, težke kovine. Preko rastlin prehajajo v prehrambeni sistem in predstavljajo hudo nevarnost za človekovo zdravje. Po drugi strani pa so prav rastline odličen posrednik pri odstranjevanju strupov in težkih kovin iz tal. Rentgenska spektroskopija pomaga odkrivati procese v tkivih rastlin na celičnem nivoju. Tu je doma prof dr. Iztok Arčon, raziskovalec in dekan Fakultete za podiplomske študije na Univerzi v Novi Gorici, gost v rubriki Dober dan znanost, ki jo pripravlja Zdenka Tomulić.
Titanov dioksid je bel prah, ki ima zelo široko uporabo. Uporabljajo ga v premazni industriji, zaradi izjemne beline ga ceni industrija barv, poznan je kot dodatek kremam za sončenje, zobnim pastam kot belilo. To je njegova standardna uporaba, v nano obliki pa je pritegnil pozornost za uporabo v okoljskih tehnologijah. Zakaj, je novinarka Zdenka Tomulić vprašala raziskovalko z Univerze v Novi Gorici, prof. dr. Urško Lavrenčič Štangar.
Infekcijske bolezni, ki jih povzročajo nevidne bakterije, virusi, glive, zajedavci, so za človeštvo vedno smrtna grožnja, ki pa jo blažijo odkritja učinkovitih cepiv in antibiotikov. Doc. dr. Martina Bergant Marušič se v Centru za biomedicinske znanosti in inženiring Univerze v Novi Gorici ukvarja s proučevanjem humanih papiloma virusov . K pogovoru o opravljenih raziskavah jo je povabila Zdenka Tomulić.
Živimo v dobi znanja in učenje je naš vseživljenjski proces. Mnogo stvari se naučimo mimogrede, mnoge na lastnih napakah, mnoge z litri znoja. Enotnega recepta za učinkovito učenje pa ni, kajti vsak človek ima svojega. Odvisno je, kdo oziiroma kakšna je oseba, ki se uči, pravi doktorica pedagoških znanosti Jurka Lepičnik Vodopivec:
Antioksidanti so snovi, ki naše celice varujejo pred prostimi radikali, naše telo varujejo pred t.i. oksidativnim stresom. Ta je za telo velika nevarnost, ki se kaže kot utrujenost, migrena, tudi depresija. Hujše posledice so lahko infarkt, sladkorna bolezen, možganska kap itd. Antioksidante vnašamo v telo s hrano in dodatki, poizvaja pa jih tudi telo samo. Do novih ugotovitev v zvezi z antioksidanti so prišli raziskovalci z novogoriške Univerze, ki sodelujejo v projektu Trans2care. Podrobnosti nam bo pojasnil Mladen Franko,doktor kemijskih znanosti, prorektor za izobraževanje na Univerzi v Novi Gorici.
Vrata odpira nova era - era električne mobilnosti v zraku. Električni in hibridni pogon lahko na popolnoma nov način osmislita, kako in kam potujemo, pravi doktor Tine Tomažič, ki je v ajdovskem Pipistrelu zaposlen kot razvojni inženir. Z njim se je pogovarjala Zdenka Tomulić.
Postopoma tudi pri nas vse bolj cenimo les in lesne izdelke. Kopru in seveda vsej Sloveniji se v naslednjih letih obeta celo "Center odličnosti", v katerem bo v ospredju les v najrazličnejših oblikah in vlogah. Prvo fazo projekta v okviru evropskega programa Obzorje 2020 bo vodila doktorica znanosti Andreja Kutnar z Univerze na Primorskem. Gostili smo jo v rubriki, namenjeni znanosti.
Nedavna časovna kapsula v zidu stanovanjske hiše v Kopru je obudila zanimanje za zgodovino in podžgala domišljijo, da se mogoče še kje skrivajo podobna pričevanja ali pa se še kje najdejo zanimive zgodbe. Po naključju odkritih 700 strani rokopisnih dokumentov priča, da je pred 410 leti prišlo v koprskem pristanišču do spektakularnega dogodka, ko so se na beneški galeji uprli veslači. Zgodba bo predstavljena v posebni knjigi, z avtorjem, doktorjem Aleksandrom Panjekom, sodelavcem Fakultete za humanistiko Univerze na Primorskem pa se o tem pogovarjamo v današnji rubriki.
Gibanje je naša naravna potreba, nič manjša od potrebe po hrani in vodi. Če ni gibanja, padejo naše sposobnosti pod kritično mejo, odprejo se vrata različnim boleznim, trdi izr. prof. dr. Boštjan Šimunič, ki se kot predstojnik Inštituta za kineziološke raziskave Znanstveno raziskovalnega središča Univerze na Primorskem podrobno ukvarja z gibalno neaktivnostjo. Nekdanjega vrhunskega atleta, še danes slovenskega rekorderja v troskoku, je pred mikrofon povabila Zdenka Tomulić.
Raziskave o škodljivih vplivih kemikalij na okolje in človeka je treba jemati resno. Od leta 1996 govorimo o posebej nevarnih okoljskih onesnaževalcih, hormonskih motilcih, ki povzročajo nepravilnosti v delovanju žlez z notranjim izločanjem. Med najbolj nevarnimi hormonskimi motilci so nekatere vrste plastike, zaščitna sredstva v kmetijstvu, številne industrijske kemikalije in nekatera sintetizirana zdravila. Motilci so pa tudi naravne spojine, ki jih proizvajajo rastline. O motilcih endokrinega sistema in spremembah, ki jih povzročajo, se je Zdenka Tomulić pogovarjala z doc. dr. Suzano Žižek iz Laboratorija za raziskave v okolju Univerze v Novi Gorici.
"Več znaš, več veljaš," je vse bolj veljavno reklo. Kaj prinaša obvladovanje večjezičnosti, kdaj začeti z učenjem, kako, kakšne so prednosti, kaj prinaša življenje z manjšinskim jezikom? Na ta in podobna vprašanja želijo podajati odgovore v Centru Večjezičnost velja, ki je odprl vrata proti koncu lanskega leta v Novi Gorici. Nastal je v okviru Centra za kognitivne znanosti jezika Univerze v Novi Gorici. Več o njegovi vsebini je novinarki Zdenki Tomulić povedala prof. dr. Penka Stateva.
"Več znaš, več veljaš," je vse bolj veljavno reklo. Kaj prinaša obvladovanje večjezičnosti, kdaj začeti z učenjem, kako, kakšne so prednosti, kaj prinaša življenje z manjšinskim jezikom? Na ta in podobna vprašanja želijo podajati odgovore v Centru Večjezičnost velja, ki je odprl vrata proti koncu lanskega leta v Novi Gorici. Nastal je v okviru Centra za kognitivne znanosti jezika Univerze v Novi Gorici. Več o njegovi vsebini je novinarki Zdenki Tomulić povedala prof. dr. Penka Stateva.
Na Zemljo se stalno vsipljejo kozmični žarki, ki jih je pri nizkih energijah veliko, pri velikih pa vse manj in manj. Tisti z ekstremno visoko energijo so sploh izjemno redki. Pred prihodom na Zemljo potujejo po vesolju na milijone let in nosijo pomembne informacije o njegovem nastanku. Znanstveniki pa še ne vedo, od kod prihajajo. V skupini, ki preučuje izvore kozmičnih žarkov ekstremnih energij, je tudi prof. dr. Danilo Zavrtanik, rektor Univerze v Novi Gorici.
V evropski literaturi obstaja bogata tradicija, ki so jo v 19. stoletju izoblikovale številne literarne ustvarjalke iz dežel evropskega obrobja. Dolgo je bila skrita, tudi zaradi branja, ki ni podpiralo takoimenovanih 'malih književnosti' in njihovih posebnosti. Evropa jih zdaj pospešeno odkriva, v enem izmed projektov sodeluje tudi Slovenija. V rubriko "Dober dan, znanost" je Zdenka Tomulić povabila vodjo slovenskega dela projekta, prof. dr. Katjo Mihurko Poniž.
Oljčno olje je eno najbolj uporabljenih olj v naši prehrani. Dobro oljčno olje je kot dobro vino - s pravim letnikom, geografskim poreklom, aromo, cvetico, žlahtnostjo. Ima vrsto varovalnih učinkov za naše zdravje, a njegova pridelava je povezana z veliko količino odpadkov in škodljivimi vplivi na okolje. V Centru za raziskave vina na Univerzi v Novi Gorici iščejo odgovore na vprašanja, kako izboljšati postopke predelave oljk in kako koristno porabiti tudi odpadke, je povedala doc. dr. Branka Mozetič Vodopivec. V rubriko Dober dan, znanost jo je povabila Zdenka Tomulić.
Dvojina je slovnično število, ki se je v večini indoevropskih jezikov izgubilo, ohranilo se je le v treh slovanskih jezikih in eden teh je slovenščina. Jezikoslovci s Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici so se lotili podrobnega proučevanja te slovenske jezikovne posebnosti. Ali dvojina res pomaga pri zgodnejšem razumevanju števil, zanima dr. Franca Marušiča. So slovensko govoreči otroci v prednosti pred angleškimi vrstniki? Odgovore najdete v prispevku Zdenke Tomulić.
V Vipavski dolini so se lotili preučevanja inovativne vinogradniške tehnike - zelo zgodnje defoliacije oziroma odstranjevanja listov še pred cvetenjem vinske trte. V svetu je nekaj skupin, ki se ukvarjajo s tem, v Centru za raziskave vina na Univerzi v Novi Gorici pa so edini, ki so najnovejše vinogradniške posege nadgradili s širokimi analitskimi pristopi. Vodja centra, dr. Melita Sternad Lemut, nam bo pomagala razumeti pomen in prednosti novih tehnik. Zdenka Tomulić jo je povabila v našo rubriko o znanosti.
