Iskanje
Te dni na RA KP pospešeno poslušate nabrito trojko z imenom Curbrigen, vzpostavljeno na relaciji Izola - Lucija . Peter, Erik in Martin so se oglasili v studiu in med ostalim omenili tudi prvenec z naslovom Unknown Destination, ki daje naslov skladbi tokratne rubrike Pesem tedna.
Te dni na RA KP pospešeno poslušate nabrito trojko z imenom Curbrigen, vzpostavljeno na relaciji Izola - Lucija . Peter, Erik in Martin so se oglasili v studiu in med ostalim omenili tudi prvenec z naslovom Unknown Destination, ki daje naslov skladbi tokratne rubrike Pesem tedna.
Primorska glasbenica Ari je februarja letos izdala skladbo 'Ne vračaj se …' In ta pesem postala je postala največkrat predvajana skladba leta 2025 na Radiu Koper.
4 min • 31. 12. 2025
Danes mineva 100 let od rojstva Cirila Zlobca, priljubljenega Primorca, pesnika, publicista, prevajalca in politika. Njegova dediščina je predvsem izjemen pesniški opus, ki je nastajal več kot 70 let in ga beremo v več kot 30 pesniških zbirkah. Nekoč je zapisal: »Moja poezija je v določenem smislu moj intimni, notranji življenjepis«. Izpiše se kot pot od mladostnega iskanja samega sebe do »zrele metafore življenja samega«. Kot je sam povedal večkrat, je bila zanj ljubezen edino absolutno, pri čemer je »ljubezen dvoedina« ne samo skovanka, s katero se je proslavil, ampak tudi pomensko ena najbolj izvirnih metafor. Danes se Cirilu Zlobcu poklanjamo s ponovitvijo oddaje, ki nosi naslov po eni njegovih pesmi »Svetlo sonce in tema«. V njej sta strnjena njegova življenjska in pesniška pot, od njegovega kraškega doma v Ponikvah in težke mladosti pod fašizmom do angažiranega vstopanja v skupnost, ki jo pomenita narod in država. Posneli smo jo ob njegovi 85-letnici; pripravila jo je Neva Zajc, režiral Samo Milavec. Zlobčevo poezijo je bral Pavle Ravnohrib.
29 min • 04. 07. 2025
Aktiv ustvarjalcev programa Radia Koper je Upravi RTV, Svetu delavcev in Svetu RTV poslal odziv na nedavno sprejete sklepe z možnimi ukrepi, ki bi med drugim močno prizadeli oba regionalna centra. Spoštovani, z ogorčenjem spremljamo informacije, ki smo jih, še preden so nas z njimi uspeli uradno seznaniti naši nadrejeni, prebrali v drugih medijih in družabnih omrežjih, kar se nam zdi nesprejemljivo. Medtem ko v čestitki Uprave RTV Slovenija ob prvomajskih praznikih beremo, kako se nam »iskreno zahvaljuje za vsakodnevno delo, strokovnost, odgovornost in predanost, s katerimi skupaj uresničujemo poslanstvo javnega medija /…/ in da v času nenehnih sprememb in številnih izzivov ohranjamo tisto, kar nas povezuje: zavezanost javnosti, kakovosti in skupnemu dobremu«, v nasprotju s tem prebiramo sklepe »za zajezitev stroškov poslovanja«, med katerimi je le eden od najbolj skrajnih pošiljanje zaposlenih na čakanje na delo. Sklepe so 25. aprila 2025 podpisali predsednica uprave Natalija Gorščak, člana uprave Nevenka Črnko in Luka Rupnik ter delavski direktor Franci Pavšer. Navedeno razumemo kot nadaljevanje dejavnosti, ki so jih napovedali že sprejeti sklepi o predložitvi izračunov finančnih in kadrovskih učinkov ob, med drugim, ukinitvi informativnega programa drugega programa TVS, Radia Si, regionalnega programa radia in televizije Koper ter regionalnega programa radia in televizije Maribor, ki so bili sprejeti konec leta 2023. Zakaj bi sicer »sezname obveznih vsebin« morali pripravljati le v določenih enotah, med njimi regionalnih centrih? Dogajanje presega organizacijsko vprašanje. V trenutku, ko se odredi pripravo seznama delavcev, ki bi jih s 1. 6. lahko dali na čakanje na delo, gre za eksistencialno vprašanje. Naj ob tem naprej izpostavimo, da stavkovni sporazum s sindikati iz maja 2024 Upravo RTV Slovenija med drugim zavezuje, da delavske predstavnike vključi v pogajanja z ustanoviteljem glede stabilnega in primernega financiranja RTV Slovenija ter da si prizadeva za ohranitev delovnih mest in nadomeščanje zaposlenih, ki se upokojujejo. Hkrati naj bi uprava s sindikati sklenila dogovor o kadrovski in razvojni politiki za prihodnji dve leti. S sklepi, kot je zadnji, uprava krši omenjeni sporazum. Prav zato je najmanj, kar bi pričakovali, dialog z zaposlenimi že v času oblikovanja in priprave ukrepov. Zahtevamo jasne odgovore in vizijo: naj uprava jasno pove, ali s kadrovskim in finančnim izčrpavanjem že udejanja namero po ukinitvi regionalnih centrov oz. programov. Ob imenovanju je predsednica uprave posebej poudarila transparentnost komuniciranja in povezovanje. Tega ne uresničuje. Nedopustno je, da se pripravlja ukrepe na plečih zaposlenih, ki o tem pred sprejemanjem tako pomembnih odločitev niso niti obveščeni. Zgoraj navedeni sklepi so bili sprejeti in podpisani v petek, 25. aprila popoldan, tik pred prvomajskimi prazniki z navodilom, naj bo gradivo pripravljeno do 5. maja. Težko verjamemo, da gre za naključje. Nasprotno, sprašujemo se, ali je to strategija, da se zaposleni ne bi mogli pripraviti in odzvati na sprejete sklepe. Dovolj zgovorna je bila izjava predsednice uprave za naš program, da je »do Ljubljane le ura in 10 minut z avtom«, izrečena marca. Delavski direktor je na izredni seji sveta delavcev dal vedeti, da je reorganizacija potrebna in da je nekje treba začeti. Torej lahko sklepamo, da so načrti že napisani? Zakaj so prav regionalna centra in še nekaj drugih enot tisti, ki so vedno prvi na udaru, ko je treba nekaj prihraniti? RTV center Koper je finančno in kadrovsko podhranjen. To se sistemsko dela že veliko let z nenadomeščanjem upokojevanj, zmanjševanjem denarja za variabilne stroške in drugimi ukrepi. Varčevanje v regionalnih centrih bi tako imelo najmanjši učinek, kar so in še bodo pokazali otipljivi podatki. Bi pa zato škoda bila največja. Je bil nabor varčevanja pripravljen skrbno? Ali res ni drugih virov, iz katerih bi (učinkoviteje) črpali prihranek? Prepričani smo, da so in zanje pristojni vedo, le interesa za to ni. Na to kaže tudi vznikanje novih projektov, za katere nikakor ne moremo razumeti, da so nujna vsebina. Še bolj je nerazumljivo, da se zanje (dobro) plačuje zunanje izvajalce, medtem ko bi redno zaposlene pošiljali na čakanje na delo. Jasno je, da uprava znova podcenjuje moč regionalnih centrov. Svetovni trend so lokalne zgodbe, regionalna problematika, poročanje o dogodkih ljudi za ljudi, ki so kljub geografski oddaljenosti od centrov enakovredni, če ne še pomembnejši. S centralizacijo (in ne integracijo, kot jo zavajajoče poimenuje uprava), bodo regije izgubile svoj prostor, glas, besedo. Ustvarjalci programa Radia Koper s pripravljenimi vsebinami bogatimo vse programe Radia Slovenija. Izmenjava naših vsebin je že zdaj vsakodnevna praksa. Je kdo upošteval obseg (čezmejnega) prostora, ki ga dosežejo naši mikrofoni? Se kdo zaveda, koliko programskih vsebin pridobijo informativne in druge oddaje prvega, drugega in tretjega programa Radia Slovenija? Samo lani smo za ostale programe pripravili več kot tisoč informativnih prispevkov, pripravljamo tudi vsebine za dnevni program, soustvarjamo oddaje Sotočja, Od setve do žetve, Lokalni junak, Lokalni čas, Nočni obisk, Studio ob 17h in številne druge, oddajo Morje in mi premierno objavljajo na prvem programu. Vsak dan več kot polovico naših prispevkov objavijo tudi na drugih programih. Z zmanjšanjem števila zaposlenih bo tudi teh vsebin manj. Kdo bo zagotavljal enakopravno obveščenost javnosti od zgornjega Posočja preko cele Primorske do Slovencev v Italiji in na Hrvaškem? Kako si uprava predstavlja izvajanje poslanstva javnega medija, ki je nenazadnje zakonsko določeno, v prihodnje? Kako bo RTV iz centra kakovostno in verodostojno zagotavljal obveščanje v našem geografskem, kulturnem in čezmejnem prostoru? Upravičeno dvomimo v dobre namene te uprave. Ukinjati (ali postopno ugašati) RTV center Koper pomeni, da se je pripravljena odpovedati primorskim in zamejskim poslušalcem. Ti ne bodo preklopili na Radio Slovenija, temveč na druge regionalne in lokalne postaje. Če je razlog za sprejete sklepe in morebitne ukrepe to, da RTV Slovenija od ustanovitelja ni prejela predvidenega denarja, nas zanima, zakaj je uprava svetu lani predlagala PPN, ki je ta sredstva predpostavljal? In zakaj je svet PPN potrdil? Ali je uprava storila vse, da bi RTV Slovenija denar dobila? V okviru regionalnega centra je pomembno poudariti tudi vlogo italijanskih programov, ki že desetletja predstavljajo kanal stika in dialoga med jezikovnimi manjšinami ter med državama Italijo in Slovenijo, pri čemer ustvarjajo kakovostne informativne in programske vsebine. Vprašanj in pomislekov imamo še veliko, zato predlagamo srečanje z vodstvom Radia Slovenija in RTV Slovenija. Aktiv ustvarjalcev programa Radia Koper s podporo redakcij programov Radia Capodistria in Koordinacije novinarskih sindikatov RTVS
9 min • 05. 05. 2025
Vrača se nov niz oddaj radioLive! Začeli ga bomo s fanti z Obale, ki jih navdihujejo raznolike podzvrsti rocka. Zasedba, ki jo sestavljajo basist Tine Farkaš, kitarist Matej Mittendorfer in bobnar Žan Lenarčič, je na skupno glasbeno pot krenila v upanju, da bodo med igranjem lahko sedeli na kavču. V Studiu Hendrix bodo zagotovo stali, sedeli pa boste vsi v publiki. Priljubljenemu kosu pohištva daje ta zasedba nov pomen, zakaj je temu tako, preverite v živo! Koncert si lahko brezplačno ogledate v živo, priskrbite si vstopnico. Radijsko oddajo radioLive! lahko sicer spremljate v živo na valu Radia Koper in v video prenosu na FB strani Radia Koper. Kavč prihajajo na Radio Koper v četrtek, 20. marca, ob 19. uri.
1 min • 14. 03. 2025
Včeraj je Slovenijo obšla pretresljiva vest, da je v tragični nesreči umrl Marko Doles, ustanovni član in bobnar glasbene skupine Ana Pupedan. S skupino je od leta 1992 posnel pet studijskih albumov ter na več kot tisoč nastopih prepotoval Slovenijo in koncertiral v tujini, večkrat v živo tudi na Radiu Koper. Glasbeni urednik Armando Šturman tako orisuje njegovo življenjsko in glasbeno pot.
2 min • 27. 01. 2025
