Iskanje
Danes mineva 100 let od rojstva Cirila Zlobca, priljubljenega Primorca, pesnika, publicista, prevajalca in politika. Njegova dediščina je predvsem izjemen pesniški opus, ki je nastajal več kot 70 let in ga beremo v več kot 30 pesniških zbirkah. Nekoč je zapisal: »Moja poezija je v določenem smislu moj intimni, notranji življenjepis«. Izpiše se kot pot od mladostnega iskanja samega sebe do »zrele metafore življenja samega«. Kot je sam povedal večkrat, je bila zanj ljubezen edino absolutno, pri čemer je »ljubezen dvoedina« ne samo skovanka, s katero se je proslavil, ampak tudi pomensko ena najbolj izvirnih metafor. Danes se Cirilu Zlobcu poklanjamo s ponovitvijo oddaje, ki nosi naslov po eni njegovih pesmi »Svetlo sonce in tema«. V njej sta strnjena njegova življenjska in pesniška pot, od njegovega kraškega doma v Ponikvah in težke mladosti pod fašizmom do angažiranega vstopanja v skupnost, ki jo pomenita narod in država. Posneli smo jo ob njegovi 85-letnici; pripravila jo je Neva Zajc, režiral Samo Milavec. Zlobčevo poezijo je bral Pavle Ravnohrib.
29 min • 04. 07. 2025
Aktiv ustvarjalcev programa Radia Koper je Upravi RTV, Svetu delavcev in Svetu RTV poslal odziv na nedavno sprejete sklepe z možnimi ukrepi, ki bi med drugim močno prizadeli oba regionalna centra. Spoštovani, z ogorčenjem spremljamo informacije, ki smo jih, še preden so nas z njimi uspeli uradno seznaniti naši nadrejeni, prebrali v drugih medijih in družabnih omrežjih, kar se nam zdi nesprejemljivo. Medtem ko v čestitki Uprave RTV Slovenija ob prvomajskih praznikih beremo, kako se nam »iskreno zahvaljuje za vsakodnevno delo, strokovnost, odgovornost in predanost, s katerimi skupaj uresničujemo poslanstvo javnega medija /…/ in da v času nenehnih sprememb in številnih izzivov ohranjamo tisto, kar nas povezuje: zavezanost javnosti, kakovosti in skupnemu dobremu«, v nasprotju s tem prebiramo sklepe »za zajezitev stroškov poslovanja«, med katerimi je le eden od najbolj skrajnih pošiljanje zaposlenih na čakanje na delo. Sklepe so 25. aprila 2025 podpisali predsednica uprave Natalija Gorščak, člana uprave Nevenka Črnko in Luka Rupnik ter delavski direktor Franci Pavšer. Navedeno razumemo kot nadaljevanje dejavnosti, ki so jih napovedali že sprejeti sklepi o predložitvi izračunov finančnih in kadrovskih učinkov ob, med drugim, ukinitvi informativnega programa drugega programa TVS, Radia Si, regionalnega programa radia in televizije Koper ter regionalnega programa radia in televizije Maribor, ki so bili sprejeti konec leta 2023. Zakaj bi sicer »sezname obveznih vsebin« morali pripravljati le v določenih enotah, med njimi regionalnih centrih? Dogajanje presega organizacijsko vprašanje. V trenutku, ko se odredi pripravo seznama delavcev, ki bi jih s 1. 6. lahko dali na čakanje na delo, gre za eksistencialno vprašanje. Naj ob tem naprej izpostavimo, da stavkovni sporazum s sindikati iz maja 2024 Upravo RTV Slovenija med drugim zavezuje, da delavske predstavnike vključi v pogajanja z ustanoviteljem glede stabilnega in primernega financiranja RTV Slovenija ter da si prizadeva za ohranitev delovnih mest in nadomeščanje zaposlenih, ki se upokojujejo. Hkrati naj bi uprava s sindikati sklenila dogovor o kadrovski in razvojni politiki za prihodnji dve leti. S sklepi, kot je zadnji, uprava krši omenjeni sporazum. Prav zato je najmanj, kar bi pričakovali, dialog z zaposlenimi že v času oblikovanja in priprave ukrepov. Zahtevamo jasne odgovore in vizijo: naj uprava jasno pove, ali s kadrovskim in finančnim izčrpavanjem že udejanja namero po ukinitvi regionalnih centrov oz. programov. Ob imenovanju je predsednica uprave posebej poudarila transparentnost komuniciranja in povezovanje. Tega ne uresničuje. Nedopustno je, da se pripravlja ukrepe na plečih zaposlenih, ki o tem pred sprejemanjem tako pomembnih odločitev niso niti obveščeni. Zgoraj navedeni sklepi so bili sprejeti in podpisani v petek, 25. aprila popoldan, tik pred prvomajskimi prazniki z navodilom, naj bo gradivo pripravljeno do 5. maja. Težko verjamemo, da gre za naključje. Nasprotno, sprašujemo se, ali je to strategija, da se zaposleni ne bi mogli pripraviti in odzvati na sprejete sklepe. Dovolj zgovorna je bila izjava predsednice uprave za naš program, da je »do Ljubljane le ura in 10 minut z avtom«, izrečena marca. Delavski direktor je na izredni seji sveta delavcev dal vedeti, da je reorganizacija potrebna in da je nekje treba začeti. Torej lahko sklepamo, da so načrti že napisani? Zakaj so prav regionalna centra in še nekaj drugih enot tisti, ki so vedno prvi na udaru, ko je treba nekaj prihraniti? RTV center Koper je finančno in kadrovsko podhranjen. To se sistemsko dela že veliko let z nenadomeščanjem upokojevanj, zmanjševanjem denarja za variabilne stroške in drugimi ukrepi. Varčevanje v regionalnih centrih bi tako imelo najmanjši učinek, kar so in še bodo pokazali otipljivi podatki. Bi pa zato škoda bila največja. Je bil nabor varčevanja pripravljen skrbno? Ali res ni drugih virov, iz katerih bi (učinkoviteje) črpali prihranek? Prepričani smo, da so in zanje pristojni vedo, le interesa za to ni. Na to kaže tudi vznikanje novih projektov, za katere nikakor ne moremo razumeti, da so nujna vsebina. Še bolj je nerazumljivo, da se zanje (dobro) plačuje zunanje izvajalce, medtem ko bi redno zaposlene pošiljali na čakanje na delo. Jasno je, da uprava znova podcenjuje moč regionalnih centrov. Svetovni trend so lokalne zgodbe, regionalna problematika, poročanje o dogodkih ljudi za ljudi, ki so kljub geografski oddaljenosti od centrov enakovredni, če ne še pomembnejši. S centralizacijo (in ne integracijo, kot jo zavajajoče poimenuje uprava), bodo regije izgubile svoj prostor, glas, besedo. Ustvarjalci programa Radia Koper s pripravljenimi vsebinami bogatimo vse programe Radia Slovenija. Izmenjava naših vsebin je že zdaj vsakodnevna praksa. Je kdo upošteval obseg (čezmejnega) prostora, ki ga dosežejo naši mikrofoni? Se kdo zaveda, koliko programskih vsebin pridobijo informativne in druge oddaje prvega, drugega in tretjega programa Radia Slovenija? Samo lani smo za ostale programe pripravili več kot tisoč informativnih prispevkov, pripravljamo tudi vsebine za dnevni program, soustvarjamo oddaje Sotočja, Od setve do žetve, Lokalni junak, Lokalni čas, Nočni obisk, Studio ob 17h in številne druge, oddajo Morje in mi premierno objavljajo na prvem programu. Vsak dan več kot polovico naših prispevkov objavijo tudi na drugih programih. Z zmanjšanjem števila zaposlenih bo tudi teh vsebin manj. Kdo bo zagotavljal enakopravno obveščenost javnosti od zgornjega Posočja preko cele Primorske do Slovencev v Italiji in na Hrvaškem? Kako si uprava predstavlja izvajanje poslanstva javnega medija, ki je nenazadnje zakonsko določeno, v prihodnje? Kako bo RTV iz centra kakovostno in verodostojno zagotavljal obveščanje v našem geografskem, kulturnem in čezmejnem prostoru? Upravičeno dvomimo v dobre namene te uprave. Ukinjati (ali postopno ugašati) RTV center Koper pomeni, da se je pripravljena odpovedati primorskim in zamejskim poslušalcem. Ti ne bodo preklopili na Radio Slovenija, temveč na druge regionalne in lokalne postaje. Če je razlog za sprejete sklepe in morebitne ukrepe to, da RTV Slovenija od ustanovitelja ni prejela predvidenega denarja, nas zanima, zakaj je uprava svetu lani predlagala PPN, ki je ta sredstva predpostavljal? In zakaj je svet PPN potrdil? Ali je uprava storila vse, da bi RTV Slovenija denar dobila? V okviru regionalnega centra je pomembno poudariti tudi vlogo italijanskih programov, ki že desetletja predstavljajo kanal stika in dialoga med jezikovnimi manjšinami ter med državama Italijo in Slovenijo, pri čemer ustvarjajo kakovostne informativne in programske vsebine. Vprašanj in pomislekov imamo še veliko, zato predlagamo srečanje z vodstvom Radia Slovenija in RTV Slovenija. Aktiv ustvarjalcev programa Radia Koper s podporo redakcij programov Radia Capodistria in Koordinacije novinarskih sindikatov RTVS
9 min • 05. 05. 2025
Vrača se nov niz oddaj radioLive! Začeli ga bomo s fanti z Obale, ki jih navdihujejo raznolike podzvrsti rocka. Zasedba, ki jo sestavljajo basist Tine Farkaš, kitarist Matej Mittendorfer in bobnar Žan Lenarčič, je na skupno glasbeno pot krenila v upanju, da bodo med igranjem lahko sedeli na kavču. V Studiu Hendrix bodo zagotovo stali, sedeli pa boste vsi v publiki. Priljubljenemu kosu pohištva daje ta zasedba nov pomen, zakaj je temu tako, preverite v živo! Koncert si lahko brezplačno ogledate v živo, priskrbite si vstopnico. Radijsko oddajo radioLive! lahko sicer spremljate v živo na valu Radia Koper in v video prenosu na FB strani Radia Koper. Kavč prihajajo na Radio Koper v četrtek, 20. marca, ob 19. uri.
1 min • 14. 03. 2025
Včeraj je Slovenijo obšla pretresljiva vest, da je v tragični nesreči umrl Marko Doles, ustanovni član in bobnar glasbene skupine Ana Pupedan. S skupino je od leta 1992 posnel pet studijskih albumov ter na več kot tisoč nastopih prepotoval Slovenijo in koncertiral v tujini, večkrat v živo tudi na Radiu Koper. Glasbeni urednik Armando Šturman tako orisuje njegovo življenjsko in glasbeno pot.
2 min • 27. 01. 2025
V sredo, 8. januarja, bomo v studiu Hendrix obeležili devetdeseti rojstni dan Elvisa Presleyja. Eden njegovih najbolj gorečih oboževalcev, tudi interpretov, Rok Ferengja, pevec dolgoletno uspešne skupine Rok'n'band, si bo s triom izbranih glasbenikov privoščil nekoliko intimnejši skok v glasbene vode kralja rock'n'rola.
1 min • 06. 01. 2025
Slovenščina duhovnika Bojana Ravbarja je pri oseminosemdesetih skoraj pesniško milozvočna, čeprav je skoraj dve desetletji preživel v Italiji. Imel je zavednega očeta, da je še trem kravam v času itaijanske okupacije dal slovenska imena. Strunjanski župnik je nasjtarejši še dejavni mašnik Koprske škofije, z njim pa smo se pogovarjali zlasti o sporočilu božiča. Priporočil nam je, naj ga živimo z ljubeznijo, ki se je spustila med nas.
6 min • 25. 12. 2024
Mel Kovic ima šestindvajset let. Je, kot se uradno reče, župnijski vikar v župnijah Postojna in Studeno. Pred pol leta je imel novo mašo v domačem Mirnu – je pa eden od komaj štirih novomašnikov, kolikor jih je slovenska katoliška cerkev dobila letos. Z njim: o božičnem sporočilu, in tudi o razlikah med notranjsko in primorsko dušo.
4 min • 25. 12. 2024
O slovenski potici, zlasti božični, smo se pogovarjali z etnologom in umetnostnim zgodovinarjem Janezom Bogatajem, ki je med drugim tudi avtor treh knjig o njej. Vsaj na videz ji je podobna gubana ali gubanca, avtohtona furlansko-italijansko-slovenska božična slaščica. Toda: ali ste vedeli, da poznamo kar 120 vrst potic, v pisnih virih pa jo prvič najdemo že leta 1575? To sta le dve od številnih zanimivosti, ki smo jih slišali.
10 min • 25. 12. 2024
Na prireditvi Naš športnik so podelili nagrade najboljšim primorskim športnikom Regionalni RTV center Koper-Capodistria, Primorske novice, Deželni sedež RAI za Furlanijo-Julijsko krajino - slovenski sporedi, Primorski dnevnik, in Zveza slovenskih športnih društev v Italiji so že 39. leto zapored pripravili skupni izbor najboljših primorskih športnikov iz matične domovine in Italije. Tradicionalno prireditev Naš športnik je letos gostilo občinsko gledališče Franceta Prešerna v Boljuncu, voditelj je bil Evgen Ban. Na odru je bila tudi komičarka Tjaša Ruzzier, za glasbeno noto je poskrbela skupina Gedore. Na letošnjem skupnem nagrajevanju najboljših primorskih športnikov je v ženski konkurenci slavila judoistka Andreja Leški, pri moških je naslov pripadel jadralcu Toniju Vodišku. Za najboljšo primorsko ekipo so bile izbrane rokometašice ajdovskega Mlinotesta. Prav vsi zmagovalci so bili najboljši tudi lani. Judoistka Andreja Leški je leto začela z bronasto medaljo na evropskem prvenstvu v Zagrebu. 30. julij 2024 bo z zlatimi črkami zapisan v zgodovino slovenskega športa saj je Andreja Leški na olimpijskih igrah v Parizu ugnala vse tekmice in v kategoriji do 63 kilogram osvojila zlato medaljo. Toni Vodišek je drugi Primorec in Slovenec z olimpijsko kolajno v jadralnem sporedu, v novi olimpijski disciplini formula kite. V finale je v morju ob Marseillesu prišel kot najboljši v kvalifikacijskih regatah, na koncu je osvojil drugo mesto. V luči nedavnega razkritja, da je Vodišek na igrah nastopal poškodovan, ima srebrno odličje zagotovo poseben lesk. Ženski rokometni klub Mlinotest Ajdovščina je prvič v 69. letni zgodovini osvojil pokal Slovenije, v državnem prvenstvu pa je bil pred njim le serijski prvak, ljubljanski Krim. Ajdovski klub prihodnost gradi na razvoju domačih, primorskih in slovenskih igralk. Ajdovka Nena Černigoj je bila del letošnje slovenske olimpijske reprezentance. Na evropskem prvenstvu so igrale članice Mlinotesta Nuša Fegic, Živa Čopi in Ivona Barukčić, pomočnik selektorja pa je bil ajdovski strokovnjak Jan Žbogar. Posebni priznanji sta na prireditvi dobila tudi paraolimpijca Matteo Parenzan in Dejan Fabčič. Parenzan, ki tekmuje za slovenski tržaški klub Kras je bil na paraolimpijskih igrah zlat v namiznem tenisu, Fabčič pa je z Živo Lavrinc osvojil bronasto medaljo v lokostrelstvu.
1 min • 20. 12. 2024
V oddajo radioLive! prihajajo Jet Black Diamonds! Radijski koncert si lahko brezplačno ogledate v živo, obiščite naš Studio Hendrix! Jet Black Diamonds združujejo surovo energijo klasičnega rocka ter mu dodajajo pridih sodobnega zvoka. Znani so po svoji močni odrski prisotnosti, energičnih nastopih in kakovostnem avtorskem glasbenem ustvarjanju. Njihova glasba je polna močnih kitarskih rifov, udarnega ritma in privlačnih melodij, kar ustvarja edinstveno izkušnjo za poslušalce. Z leti so si pridobili zvesto bazo oboževalcev in si utrdili mesto na slovenski glasbeni sceni, kjer so prepoznavni po svojem unikatnem zvoku in strasti do glasbe. Sredi aprila 2024 so izdali album Sladki problemi, ki ga bodo predstavili tudi v največjem studiu Radia Koper. V oddaji radioLive! bo zasedbo Jet Black Diamonds gostil Blaž Maljevac!
1 min • 14. 11. 2024
Člani zasedbe Masharik, Maša Bogataj (kitara in vokal), Luka Zemljič (klaviature in spremljevalni vokal), ter Bojan Marinko (bobni), prejemniki zlate piščali za novinca leta, so prvič začeli sodelovati že pred petimi leti, a ujeli veter v jadro, ko so se povezali s producentom Žaretom Pakom in posneli deset skladb za svoj prvenec. Dolgometražni album desetih pesmi z naslovom Otroci cvetja, je po večini plod ustvarjalne domišljije in kitarske virtuoznosti mlade Radovljičanke Maše Bogataj, ki piše izpovedna, čustveno bogata in dovršena besedila ter jih podkrepi z izjemnimi kitarskimi solažami. Bojan in Luka, ki skupaj delata že dlje, pa sta s svojo muzikalnostjo soustvarila glasbo za album. Tako nam trojec Masharik predstavlja povsem nov, svež zvok, ki v sebi nosi pridih mirnejših, analognih časov. Drugo jesensko oddajo odvodi Iztok Novak Easy.
1 min • 11. 11. 2024
V oddajo RadioLive prihaja Mia Guček z bendom! Radijski koncert si lahko brezplačno ogledate v živo, obiščite naš Studio Hendrix! Mia potuje iz Kopra v svet in nazaj, v studio Hendrix, 28. novembra 2024, ob 19h. Zelo mlada je osvajala svet, a tudi Studio Hendrix. Kaj je mlada pianistka snemala pri nas? Tudi to boste izvedeli v četrtek, ko bo Mia z bendom tresla radioLive! Odličen glasbeni radijski koncert vsestranske glasbenice, avtorice, producentke, pevke, zmagovalke Popevke, ki več dela v tuijini kot doma, bo podprt z zgodbami iz glasbenega sveta, novimi slikami, ki obetajo in peripetijami iz svetovnega showa. V oddaji radioLive bo Mio Guček gostila Urša Mravlje.
1 min • 07. 11. 2024
V portoroškem Monfortu se odvija štiridnevni likovni festival pozitivnih sil z naslovom »OK Junaki v Monfortu«. Prireditev organizira Združenje Obalnih kreativcev ob svoji 25-letnici delovanja. Kot izpostavlja predsednik združenja, arhitekt, slikar in večletni vodja izolskega likovnega društva LIK Teo Tavželj, je njihov cilj umetnost približati ljudem, tako da jo iz hladnih, nedostopnih razstavišč postavijo v živ javni prostor. Ob zunanjih stenah Monforta so tako s šesto razstavo unikatnih 3S Art plakatov vzpostavili Portoroško Art promenado, v Leseni dvorani Monforta pa so na ogled večje skulpture iz stirodura, slike ter likovne instalacije.
6 min • 24. 10. 2024
Balladero, umetniško ime Dominika Bagole, je prepoznaven slovenski kantavtor, ki že več kot desetletje združuje klavirski indie-pop, rokovske rife in prefinjene balade. Njegove skladbe, kot so "Zlati časi" in "Še živim" v duetu z Jadranko Juras, odlikujejo odlična besedila, ki se gibljejo med osebno izpovednostjo in družbeno kritiko. Po uspešnih albumih "Club Deuce" in "Perfect You" je lani izdal tretji album "Neon Srce" ter prejel priznanja, med drugim na festivalu Melodij morja in sonca. S svojo osveženo akustično zasedbo Balladero & Specialisti, ki vključuje vrhunske glasbenike, kot so Peter Dekleva in Amadej Herzog, je letos navdušil občinstva po Sloveniji, vključno z nastopom na polnem dvorišču gradu v Murski Soboti. Jeseni načrtuje snemanje novega materiala, s čimer nadaljuje svojo uspešno pot na glasbeni sceni. Prvo jesensko oddajo radioLive! odvodi Armando Šturman!
1 min • 24. 10. 2024
Obiskali smo poznanega in priznanega oljkarja Jadrana Jakončiča s Huma. Na treh parcelah obdeluje približno 400 oljčnih dreves, prek 150 jih ima v oljčniku v Kojskem. Tam je bil tudi naš novinar Valter Pregelj.
10 min • 22. 10. 2024
V sredo je v piranskem Gledališču Tartini odzvanjala Dušanova noč, prireditev, ki so jo posvetili nedavno preminulemu Dušanu Mrdakoviću, enemu izmed stebrov kulturno-glasbenega dogajanja v piranski občini. Dobrodelni koncert so zaznamovali nastopi odličnih glasbenikov in Dušanovih prijateljev - Vlada Kreslina, Marine Martensson, igralca Zijaha Sokolovića in mnogih drugih. Dogodek je sooblikoval tudi Radio Koper, ki je čudovito glasbeno zgodbo posnel. Prijetno poslušanje! V nadaljevanju še prevod pesmi, ki se pojavi med koncertom v hrvaškem jeziku: Branko Andrić Andrla: KAKO BI BILO DOBRO, ČE BI IMELO MOJE SRCE AVTOMATSKE BRISALCE ZA ŠOFERSKO ŠIPO Kako bi bilo dobro, če bi imelo moje srce avtomatske brisalce za šofersko šipo, ki bi se ob prvi kaplji dežja avtomatsko vključili, in katerih hitrost bi se prilagajala njegovi intenzivnosti, in se samodejno izključili, ko bi dež ponehal Kako bi bilo dobro, če bi imelo moje srce avtomatske brisalce za šofersko šipo in majhno vzvratno ogledalo, da bi nanj naslonil oko in skozi dobro obrisano srce pogledal ven, da s svojim prednjim delom ne bi udaril v nikogaršnji zadnji del, in da tudi ne bi kdo s svojim prednjim delom udaril v moj zadnji del Kako bi bilo to zelo lepo
111 min • 13. 10. 2024
Radio Koper je začel redno oddajati 24. maja 1949, torej pred 75 leti. Obletnico smo obeležili z več dogodki, praznovanje pa se bo zaključilo s slavnostnim koncertom v Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica in v prenosu na valovih našega radia. Koncert bo ponudil novo, samosvojo glasbeno zgodbo, v katero bo vtkano brezčasje življenjskih resnic o vsakem od nas v maniri kratkosapnega in hkrati gostobesednega šansona, v ritmu tanga, v improvizaciji jazza in v izrazu notranjih moči Lare Jankovič, Marka Hatlaka, Rudija Bučarja ter Iztoka Mlakarja ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija z dirigentom Patrikom Greblom. Dogodek bo s slavnostnim govorom pospremil podpredsednik vlade ter minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Na koncertu z naslovom Na kožo zapisane zgodbe bomo med drugim razkrili tudi ime letošnjega dobitnika nagrade Franeta Milčinskega - Ježka, ki jo na RTV Slovenija vsakoletno podeljujemo za izvirne dosežke in opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo žlahtni tradiciji Ježkovega duha.
1 min • 07. 10. 2024
14. septembra so Goriška brda oživela v duhu punk rock energije, ko je skupina Pigs Parlament praznovala svojo 20-letnico na spektakularnem koncertu, ki bo ostal v spominu še dolgo. Prostor je bil do zadnjega kotička napolnjen s starimi in novimi oboževalci. Ko so se na oder povzpeli člani Pigs Parlament, je množica takoj eksplodirala v val navdušenja. To ni bil zgolj koncert, to je bil dogodek, ki je pokazal, da so Pigs Parlament ena najpomembnejših punk rock sil na naši sceni. Koncert je bil odličen rezime dveh desetletij. Divji Brici in Brika so nam mojstrsko pokazali, zakaj sodijo v sam vrh Primorske in tudi Slovenske alternativne glasbe. Na odru so se jim pridružili številni gostje, med njimi italijanska zasedba Strozzapreti, letošnji klubski maratonci Samokres in Klemen Klemen. Z njim so si oder delili že večkrat, med drugim na njihovem prvem nastopu leta 2004 na festivalu Hokus Pokus v gradu Vipolže. Ob dvajsetletnici so izdali dvojni album, ki ga zaznamuje nova zrelost, je zapisal glasbeni kritik Jaša Bužinel. Razdeljen na dva dela: angleški in slovenski. Sploh slednji je še posebej zanimiv z besedili v briškem narečju in prepleten z zgodbami o domačem okolju. Težko si je predstavljati boljši način za praznovanje dvajsetletnice, pravi Boštjan Simčič, ki je briške punk rockerje pospremil z bučnim aplavzom.
7 min • 19. 09. 2024
Zvezda sobotnega večera v Aareni Stožice je bil seveda Goran Dragić. A sijali so tudi člani Pihalnega orkestra Divača, ki so tam nastopili ob Magnificu. Dirigent Mitja Tavčar o tem, kako je prišlo do sodelovanja?
2 min • 26. 08. 2024
25. in 26. julija 2024 boste lahko na cestah od Ožbalta ob Dravi proti Kopru naleteli na kolesarje, ki se bodo na to pot podali tradicionalno, že 20. po vrsti. Vse skupaj se je začelo kot pobuda treh prijateljev, ki so se leta 2005 odpravili na prireditev, ki je Koper že vrsto let ne pozna več, Rumeno noč. Letošnjo izvedbo je predstavil Boštjan Golob.
3 min • 24. 07. 2024
