Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predstavljamo dobre zgodbe priseljencev z vseh koncev sveta, ki so na Primorskem našli svoj drugi dom.
Letošnji niz oddaje Točka dialoga zaključujemo z zgodbo Carlosa Yoderja, glasbenika iz Argentine, ki že 14 let živi v Vipavski dolini, blizu Ajdovščine. Zaposlen je pri mednarodnem združenju za tradicijsko glasbo, ki je vodilno svetovno združenje etnomuzikologov. Yoder je svojo glasbeno pot začel kot pianist, nato pa ga je pritegnila tradicijska glasba severne Indije. Ustvarjalen in poseben je tudi kot podkaster. V katero smer gre njegovo trenutno glasbeno ustvarjanje, pa tudi kako je meščan Buenos Airesa, ki ne je mesa, ne gleda nogometa in ne pleše tanga, prišel v Slovenijo, nam bo iskrivi sogovornik povedal v oddaji.
Grafični oblikovalec Artyom Ismagilov se je pred dvema letoma iz Kazahstana preselil v Koper. V državi, ki je po površini med največjimi na svetu, je živel v primestju Almatija, največjega kazahstanskega mesta. Imel je lastno podjetje za grafično oblikovanje. A je z družino kljub temu odšel. Zaradi otrok. Z ženo jima hočeta zagotoviti najboljše pogoje za življenje v skupni Evropi, česar Kazahstan trenutno ne omogoča zaradi ražirjene korupcije in slabega zdravstvenega in šolskega sistema. Koper je prvo mesto, ki ga je mlada družina vzljubila, potem ko so prepotovali Italijo, Finsko in Avstrijo. Artyomu so začela kapljati tudi prva lokalna naročila za grafično oblikovanje. Zato je optimist. In otroci ljubijo morje.
V Točki dialoga boste tokrat spoznali akademskega slikarja Razzaka Jubayerja, Iračana po rodu, ki že skoraj 40 let živi v Piranu. Leta 1977 je najprej prišel v Beograd, kjer je dokončal študij slikarstva. Že med poletnimi počitnicami je takrat še v skupni državi redno obiskoval Ljubljano, kjer je delal kot študent. Nato se je zaljubil v Piran, kjer ima danes tudi atelje. Na življenje gleda odprto, svobodno. Zanj ni meja, na njegovem horizontu je glavno vodilo lepota. Posebno mesto v njegovem življenju ima njegovo ime: Razzak. Zakaj, nam bo med drugim povedal v Točki dialoga.
V Točki dialoga predstavljamo Sapano Gandharb, umetnico in oblikovalko keramike po rodu iz Nepala. V Piran je prišla pred 20-imi leti na povabilo popotnika in umetnostnega keramičarja Igorja Krmpotića. V novem okolju se ji je tako uresničila želja iz otroštva, da bi nekega dne umetniško oblikovala glino. In čeprav trenutno ne živi v najbolj rožnatih razmerah, ostaja optimistka. Več o svoji nenavadni življenjski poti nam bo povedala v oddaji.
Erfan Gulzari je 17-letni Afganistanec, ki je v Slovenijo prišel pred tremi leti. Trenutno se šola v Ljubljani. Z njim smo se srečali v dijaškem domu v Postojni, kjer je nastanjen in preživlja svoje vikende s prijatelji. Za njim je že trda življenjska preizkušnja dolgega potovanja na Zahod. Na njej je moral premagati številne strahove. Tudi zato ga ni strah prihodnosti. In kot vsak mlad človek gleda naprej. Načrtuje. Morda bo nekega dne filmski igralec. Zdaj pa je najpomembnejše, da se pri nas počuti varno, da lahko normalno živi. Končno ima svoje življenje.
Prvi letošnji kamenček kulturno pestrega življenjskega mozaika priseljenk in priseljencev na Primorskem je v Točki dialoga prispevala vsestransko aktivna Dijana Harčević Ćatić, zgodovinarka in učiteljica bosanskega jezika po rodu iz Bosne in Hercegovine, ki se je v Slovenijo priselila leta 2012. Kot poudarja, so migracije sestavni del človeške zgodovine. Z njimi si širimo obzorja in postajamo bolj čuteči do soljudi. Foto: DO
V današnji Točki dialoga boste spoznali Jadranko Vukosavljević Beti, profesorico srbskega jezika, ki v Kopru zaključuje podiplomski študij inkluzivne pedagodike. Iz Beograda je z družino odšla potem, ko se ji je življenje v enem dnevu povsem obrnilo na glavo. Ko se je rodila njena prva hči, je namreč dobila odpoved in ostala brez porodniškega dopusta. Po letu dni sta se z možem odločila za odhod. V kovček, ki ga je vzela s seboj na novo življenjsko pot, je poleg nekaj osnovnih stvari položila predvsem entuziazem in nekaj uporniškega duha. Dokazati sebi in drugim, da zmore uspešno zaživeti tudi v novem okolju. Kako poln je danes njen kovček, in kako se je vključila v novo kolje, pa nam bo povedala sama.
Tudi v letošnjem nizu oddaj Točka dialoga, ki bodo do konca maja na sporedu vsak četrtek ob 7h30, predstavljamo dobre zgodbe priseljenk in priseljencev v Sloveniji, ki so za svoj novi dom izbrali Primorsko. Danes boste spoznali Marijo Jovanović iz Novega Sada v Srbiji. Lansko jesen je v Kopru vpisala drugo stopnjo programa mediji in komuniciranje. Zanjo je vsaka težava zgolj izziv. Izziv pridobivanja izkušenj, novih znanj. Zato tudi na prihodnost gleda z optimizmom. Na njenem poklicem obzorju pa je v vsakem primeru novinarstvo. Pa naj bo to doma, v Srbiji, ali v Kopru, kjer je našla svoj drugi dom.
V zgodbi o uspehu in dodani vrednosti, ki jo prinaša večkulturna družba, boste spoznali Dušana Kitića, učitelja klarineta v izolski podružnici Glasbene šole Koper, ki je tudi vsestransko kulturno in družbeno vpet v lokalno okolje. V Slovenijo se je leta 2000 priselil iz Novega Sada. Glasba je njegovo življenje. Odprla mu je tudi pot v Slovenijo. Izola pa mu je z leti zlezla pod kožo. Kako zelo, nam bo povedal v naslednjih minutah.
V zgodbi o uspehu in dodani vrednosti, ki jo prinaša večkulturna družba, boste spoznali Sasikalo Perumal, Indijko, ki se je v Slovenijo priselila iz Združenih držav. Diplomirana mikrobiologinja se v Izoli, kjer živi z družino, preživlja kot lektorica za angleški jezik in lokalna turistična vodnica. Kot pravi, je dom predvsem občutek, paleta barv. Je kultura, je glasba. In zanjo je predvsem vonj po maminih jedeh in jasminu. Ko si ga zatakne za lase, je že doma; v Indiji. Več pa nam bo povedala v naslednjih minutah.
V zgodbi o uspehu in dodani vrednosti, ki jo prinaša večkulturna družba, boste spoznali Irino Giormani, Rusinjo, ki se je v Slovenijo priselila iz Ukrajine. Danes je uveljavljena vizažistka, ki je na tem področju pri nas začela orati ledino. Pri ličenju nastopajočih pred kamero - na Televiziji Koper-Capodistria med drugim dela že 27 let - vedno sledi načelu 'prave mere'. In pravo mero je znala ves čas uporabljati tudi pri začetnih korakih v novem okolju. V Koper se je zaljubila, ko je spoznala njegovo zgodovino in njegov večkulturen obraz. Kako Irina s svojimi someščani že leta plete vzorec sobivanja, podčrtanega z občutkom lepote življenja, boste slišali v prispevku Lee Širok.
V zgodbi o uspehu in dodani vrednosti, ki jo prinaša večkulturna družba, boste spoznali priseljenca s Kube, ki je Obalo, Kras in Trst obnorel z ritmi zapeljive salse. V njegovi šoli Soy Cubano pleše kar dva tisoč članov. Njegovo polno ime je Jose Agustin Garcia Trujillo. Več boste o njem izvedeli v posnetku.
