Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddajo »Zeleni planet« vključujemo ekološka vprašanja v najširšem pomenu te besede in jo širimo tudi preko njenih trenutnih okvirov. Pogovarjamo se o praktičnih in konkretnih vprašanjih varstva in negovanja narave, poskušamo pojasniti globalne povezave multinacionalk in njihovo polaščanje naravnih virov, ki morajo ostati last vsega človeštva.
Po štirih letih se zaključuje cikel oddaj, ki so bile namenjene našemu okolju v najširšem smislu te besede. Po mnenju avtorice Maje Kirar se okolje ne konča pri okoljevarstvenih temah, ampak zajema vse, kar vpliva na naša življenja. Tudi zato je bil izbor tem in sogovornikov zastavljen nadvse široko. V zadnji oddaji vas vabimo, da prisluhnete nekaterim najbolj relevantnim ocenjevalcem in sooblikovalcem sveta, v katerem živimo.
December je brez dvoma mesec z najvišjo potrošnji v letu. Zanimivo je, da ga imenujemo tudi "vesel" december. Ali to pomeni, da nam potrošništvo prinaša veselje? Ali pa gre bolj za kratkoročno zadovoljstvo, za omamo, ki ji sledi streznitev? O vprašanjih, ki si jih v decembru postavlja marsikateri izmučeni potrošnik, se je Maja Kirar pogovarjala z doktorjem Viljemom Ščuko.
Medtem ko zaradi lakote na svetu vsakih dvajset sekund umre otrok, nas bleščeče lučke vabijo v ničevi svet potrošništva. V današnji oddaji nam bo Maja Kirar z gostoma Gajo Brecelj iz Umanotere in Tomažem Drozgom iz družbe TAM TAM predstavila družbeno odgovorni projekt "Plaktivat, ki nas opozarja na pasti prekomernega potrošništva.
od 2.do 17. decembra poteka v mehiškem Cancunu konferenca pogodbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti. Tokratna konferenca bo ključna za pregled uresničevanja ciljev globalnega strateškega načrta za ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostnega razvoja. Več o pomenu ohranjanja pestrosti življenja na našem planetu je Maji Kirar povedal prof. dr. Boris Kryštufek iz Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani.
Že nekaj časa vemo, da bomo v prihodnosti fosilne energente nadomeščali z obnovljivimi viri energije. Temu dejstvu se prilagaja tudi avtomobilska industrija. Vsi vodilni proizvajalci osebnih vozil mrzlično razvijajo električni avtomobil, ki bo dodobra spremenil naše navade in dojemanje mobilnosti. O tem, kakšna prihodnost se nam obeta, je Maja Kirar povprašala strokovnjaka za električno mobilnost Željka Purgarja.
Že nekaj časa vemo, da bomo v prihodnjih desetletjih fosilne energente vse bolj nadomeščali z obnovljivimi viri energije. Temu dejstvu se prilagaja tudi avtomobilska industrija. Vsi vodilni proizvajalci osebnih vozil mrzlično razvijajo električni avtomobil, ki bo dodobra spremenil naše navade in dojemanje mobilnosti. O tem, kakšna prihodnost se nam obeta, je Maja Kirar povprašala strokovnjaka za električno mobilnost Željka Purgarja.
Makroregionalna strategija je besedna zveza, ki smo jo to jesen mnogokrat slišali. Postavlja pa se vprašanje, če smo jo tudi razumeli. Še mnogo je izrazov, ki si jih vsakdo razlaga po svoje in pogosto so povezana z okoljskimi vprašanji. Ker to področje močno vpliva na naša življenja, je prav, da ga čim bolje razumemo. Maja Kirar je v oddajo Zeleni planet povabila krajinsko arhitektko Tino Trampuš z Zavoda za varstvo narave RS, območna enota Izola. Svoj poklicni izziv je našla tudi v tem, da poskuša zapletene strokovne naravovarstvene vsebine približati povprečnemu človeku.
Če nam je všeč ali ne, naše življenje je obkroženo s plastiko. Ampak o čem govorimo, ko govorimo o plastiki? Marsikdo je že slišal, da poznamo več vrst tega materiala. Kljub temu, da je vse manj priljubljen, ga dejansko uporabljami v vse večjih količinah. A vse plastike ne velja metati v isti koš, sta nam razložila Mitja Mori s Fakultete za strojnišvo Univerze v Ljubljani in Andrej Kržan s Kemijskkega inštituta.
Življenje na našem planetu je začelo nastajati pred tremi in pol milijarde let. Za nastanek in razvoj živalskih vrst so potrebni milijoni let. Za njihovo uničenje zadostuje trenutek. Morda nam letošnja praznična dneva v počastitev reformacije in naših umrlih ponudita tudi kakšen trenutek za razmislek o tem, kako krhka je tkanina življenja. Zato v naši današnji oddaji Zeleni planet o nekaterih vzrokih za izumiranje vrst. Maja Kirar je pred mikrofon povabila dolgoletnega predsednika mednarodnega konzorcija za biodiverziteto prof. Karla Schuchmanna.
Svetovni naravovarstveni kongres, ki se sestane vsake štiri leta, se je v letošnjem septembru odvijal na Havajih. O tem, da se tudi svetovna politika vse bolj zaveda ključnega vprašanja - ohranjanja narave, priča prisotnost velikega števila državnikov iz različnih delov sveta, med katerimi je bil celo aktualni predsednik ZDA Barack Obama. Za informacije iz prve roke je Maja Kirar poprosila evropskega podpredsednika Svetovnega naravovarstvenega kongresa dr. Andreja Sovinca.
Finančna in begunska kriza sta Evropi nastavila ogledalo in slika v njem ni prav spodbudna. Evropski voditelji priznavajo to, kar ljudstvo že na glas govori, namreč da je v krizi tudi Evropa kot politični in gospodarski projekt. Maja Kirar se je o teh vprašanjih pogovarjala z dr. Igorjem Šolteso. Nekdanji predsednik Računskega sodišča se je po izvolitvi v Evropski Parlament pred več kot dvema letoma v Bruslju pridružil poslanski skupini Zelenih.
V slovenskih obmorskih krajih se je minulih deset dni odvijal Teden Sredozemske obale. Na slovenskem ozemlju se stikajo Alpe, Panonska nižina, Dinarsko gorovje in Sredozemlje. To je izjemno bogastvo, ključ do njega pa leži v povezovanju, je za Zeleni planet povedala nacionalna koordinatorka za evropske makroregionalne strategije mag. Andreja Jerina.
Trajnostni razvoj je besedna zveza, ki smo jo pred nekaj leti komajda uporabljali. Dandanes jo slišimo na vsakem koraku, a vprašanje je, če si jo tudi vsi razlagamo na enak način. Iskanje odgovorov na vprašanja, kako uspešno upravljati s trajnostnimi viri, že sedmo leto poteka tudi na Fakulteti za menagement Univerze na Primorskem. Maja Kirar je pred mikrofon povabila nosilca in predavatelja te mlade študijske smer, dr. Mirka Markiča.
Vreme in podnebje sta dva ključna dejavnika, ki vplivata na naše življenje. Najbolj pa je od njiju odvisna pridelava hrane. Agrometeorologija je veda, ki se ukvarja z vplivi različnih pojavov v ozračju. Ta interdisciplinarna znanost proučuje vpliv vremena in podnebja na živali in rastline. Ozračje se segreva, množijo se ekstremni vremenski pojavi. Potrebne so prilagoditve in spremembe. Kaj to pomeni za pridelavo hrane?Maja Kirar je odgovore iskala na Agenciji za okolje RS pri vodji oddelka za agrometeorologijo dr. Andreji Sušnik.
Povprečni uporabnik avtomobila v Sloveniji prevozi 45 km na dan. Več kot polovica voženj je namenjenih prevozu na delo v bližnje mesto. Glede na to, da javni prevoz v naši deželi precej zaostaja za preostalo Evropo, se elktrični avtomobili ponujajo kkot zelčo zanimiva alternativa. Vendar je tudi pri tem vprašanju potrebno pretehtati več argumentov. Eden od njih je prav gotovo manjša okoljska obremenitev. Pri tem je pomembo, iz katerga vira proizvajamo električno energijo, s katero polnimo baterije našega avtomobila. Kako je s tem v Sloveniji, je Maja Kirar špovprašala strokovnjaka za električno mobilnost Željka Purgarja.
Ljudje trošimo več, kot nam naš planet lahko daje. Na vseh nivojih in na različnih področjih je razpoznavna plenilska logika. Vse pogosteje se pojavljajo zahteve po pravičnejši razporeditvi dobrin in po trajnostenm odnosu do narave. Eden najbolj relevantnih glasov o teh ključnih vprašanjih priprada dr. Dušanu Plutu.Pred mikrofon ga je povabila Maja Kirar.
Do nedavna je tudi v odnosu človek-narava veljal plenilski odnos. človek si je naravo podrejal in izkoriščal njene dobrine. A zavel je nov veter. S prihodom papeža FRančiška veje celo z vrha katoliške cerkve. Frančišek nas opozarja, da moramo ljudje korenito spremeniti odnos do narave, zavarovati jo moramo tudi pred lastnim pohlepom. To pa ne pomeni, da se moramo odpovedati njenim zakladom, je v pogovoru z Majo Kirar povedal vodilni mehiški naravovarstvenik in aktivist ter dolgoletni član upravnega odbora Svetovne zveze za varovanje narave Ernesto Enkerlin Hoefflich.
Večina gozdnih požarov v Sloveniji prizadene kraška območja. Tako je bilo tudi minuli teden,ko je ognjena ujma opustošila 453 hektarjev gozdnih in travnatih površin pod Kraškim robom. Za vsakim požarom ostane v naravnem okolju velika rana, ki se težko in dolgo celi. Kako se prizadeti prebivalci spopadajo s posledicami in kdaj bo uničena narava spet lahko opravljala svoje nepogrešljive funkcije? Maja Kirar se je po odgovore na številna vprašanja odpravila med vaščane v Podpeč in na Zavod za gozdove v Sežani.
Prvič v svoji zgodovini lahko Slovenci polnokrvno načrtujemo rabo obale in morja s čezmejnimi projekti. Brez lažne skromnosti lahko trdimo, da je Slovenija vodilna med sredozemskimi državami pri implemantaciji Protokola o celovitem upravljanju sredozemskih obal. Ali bo to tudi ostala in kakšen bo naš položaj v prihodnje, je odvisno tudi od uspešnega črpanja evropskih sredstev. Več o priložnostih za Obalo, je Maji Kirar povedal nosilec okoljskega stebra jadransko-jonske strategije dr. Mitja Bricelj
v Povprečno slovenskem gospodinjstvu porabijo za vožnjo z avtomobilom približno toliko energije, kot za bivanje. Glede na to, da se zaradi različnih ukrepov poraba energentov v gospodinjstvih zadnja leta zmanjšuje, bo kimalu nastopil čas, ko bomo za vožnjo z avtomobili na notranje izgorevanje kmalu porabili več energije, kot za bivanje. Zato nihče več ne dvomi, da sta zmanjševanje stroškov za transport in zmanjševanje škodljivih izpustov pomembna razloga za pospešen razvoj električne mobilnosti. Maja Kirar je z gostom oddaje Željkom Purgarjem preverila trenutno stanje na tem področju,.
