Vsako leto med oktobrom in marcem iz severne Evrope k nam prileti od 2.500 do 4.000 kormoranov. Po mnenju ribičev niso avtohtone ptice in v naših rekah povzročajo nepopravljivo škodo. S tem se ne strinjajo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic, zato so se že drugo leto zapored pritožili na že izdano enoletno odločbo, ki ribičem dopušča plašenje in odstrel približno 130 kormoranov. Medtem ko v DOPPS-u vztrajajo, da je takšen pristop nezakonit in nesprejemljiv v sodobni družbi, ima Ribiška zveza Slovenije zvezane roke in od države pričakuje dolgoročno rešitev.

Če je bilo še pred 20 leti v vsej Evropi le dobrih 200.000 kormoranov, jih je zdaj več kot dva milijona. Kormoran že dolgo ni več ogrožena ptičja vrsta in povzroča ogromno škodo, opozarja predsednik Ribiške zveze Slovenije Miroslav Žaberl: "Prehranjujejo se izključno z ribami in nimajo naravnega sovražnika."

Robert Svetičič iz Ribiške družine Tolmin je dodal: "Po literaturi kormoran vsak dan poje od 30 do 70 dag rib. Če na hitro izračunamo, dobimo številke, kaj to pomeni vsak dan. Domorodna ptica ni. Pri nas jih opažamo, recimo, 20 let."

"Ne moremo pristati na to, da je kormoran edini krivec in da se mu pripisuje neavtohtonost," pa pravi varstveni ornitolog Tomaž Mihelič iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic: "Kormoran je prišel sem po naravni poti. To, da je povzročil med ribiči kaos, pa kaže, da z rekami upravljajo popolnoma neprimerno. Slovenski vodilni ihtiologi navajajo, da je ključen in najbolj uničujoč dejavnik preseljevanje rib iz enega porečja v drugo, pa tudi naseljevanje tujerodnih rib."

Dejal je še, da bi plašenje in odstrel imela negativne posledice tudi za druge živali in ptice: "Govorimo o paleti drugih živali, tudi ptic, ki imajo rečni sistem kot manjšinski habitat - se pravi, da se ne morejo umakniti levo ali desno v gozd, ampak samo vzdolž reke. Tako zmanjka prostora tudi za izjemno redke in ogrožene vrste, ki pozimi potrebujejo zatočišča. Če ne pretehtamo teh stvari, so ti ukrepi pavšalni in zelo škodljivi."

Žaberl glede tega pravi: "Mi nismo v konfliktu z DOPPS-om. Mi smo kritični do državnih organov, do države, do pristojnega ministrstva, ker kljub deset ali dvajsetletnemu opozarjanju še ni dolgoročne rešitve."

Dokler ministrstvo ne bo sprejelo dolgoročnih ukrepov za omilitev škode na ribjem življu, niso več pripravljeni plačevati koncesijskih in drugih dajatev za ribiško upravljanje.

Prispevek Mariše Bizjak: