Opoldnevnik Ali pomeni izid referenduma nezaupnico vladi?

Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti je bil torej na referendumu zavrnjen. To pomeni, da še naprej velja zakon iz leta 1974 o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge. SDS je sicer v parlamentarni postopek že vložila predlog za odpravo tega zakona. Državni zbor ga lahko obravnava in o njem odloča, saj gre za drugačen zakon od tega, ki je bil zavrnjen na referendumu. V oddaji tudi o tem: - Izolska bolnišnica v izrednem nadzoru pojasnila, kako se je zgodila napaka pri operaciji napačne noge. - Papež Leon XIV. se je srečal z novinarji z vsega sveta. - V Ajdovščini še naprej rastejo nova stanovanja. - Kosovelovi domačiji v Tomaju se letos obeta celovita obnova .

Jutranjik Zakon o dodatku k pokojninam umetnikov na referendumu zavrnjen

Volivci so včeraj z dobrimi 92 odstotki glasov zavrnili zakon o dodatku k pokojninam kulturnikov. Presežen je bil tudi zavrnitveni kvorum. Volilna udeležba je bila skoraj 26 odstotna. Po neuradnih rezultatih je proti zakonu glasovalo več kot 403 tisoč volilcev. V oddaji tudi o tem: -Obnova Muzejskega trga v središču Kopra sprožila plaz nezadovoljstva in pomislekov. -Začenjajo se Dnevi Goriške knjižnice. -Slovenski rokometaši so premagali Estonce.

Opoldnevnik Do 11. ure najnižja volilna udeležba v Kopru

Na več kot tritisoč voliščih se lahko skoraj 1,7 milijona volilnih upravičencev na referendumskem glasovanju izreče o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Po podatkih okrajnih volilnih komisij je do 11.00 svoj glas oddalo 138.809 volivk in volivcev oziroma 8,2 odstotka vseh volilnih upravičencev. V oddaji tudi o teh temah: - Pridelek špargljev na Primorskem zredčile tudi bolezni sadik. - Idrijska godba - 360 let glasbe, tovarištva in tradicije. - Nogometaši Primorja gostujejo v Mariboru.

Opoldnevnik Razprava o slovenski manjšini brez italijanskih odločevalcev

Deželni parlament Furlanije-Julijske krajine vsakih pet let skliče strokovno konferenco, s katero preverja uresničevanje deželnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji in zbira predloge za njegovo izboljšavo. Na tokratni četrti konferenci so Slovenci izpostavili uspešno delovanje Centralnega urada za slovenski jezik, hkrati pa so opozorili, da marsikateri člen deželnega zakona še vedno ni v celoti uresničen. Tudi tokrat so naleteli na gluha ušesa. Predsednik deželnega sveta in tržaški župan sta namreč zasedanje zapustila takoj po pozdravnih nagovorih, pristojni odbornik za manjšine pa srečanja sploh ni spremljal. V oddaji tudi o tem: - Projekt konjeniških poti povezal Vipavsko dolino, Kras in Trnovsko-Banjško planoto. - Z robotsko-plesnim spektaklom Brezmejno telo - Inferno se nocoj na Trgu Evrope zaključuje prireditev Pohod za Evropo. - Slovenski hokejisti se bodo pomerili s Kanado.

Primorski dnevnik V goriškem Kinemaxu nocoj premiera dokumentarnega filma Ne pozabi me

V sklopu uradnega programa Evropske prestolnice kulture bodo nocoj v goriškem Kinemaxu predvajali premiero celovečernega dokumentarnega filma Ne pozabi me. Avtorici Nadja Velušček in Anja Medved v njem raziskujeta spomine na drugo svetovno vojno skozi oči otrok in mladostnikov. Z osebnimi pričevanji, zbranimi na obeh straneh meje, in z arhivskimi posnetki iz družinskih albumov sta ustvarili dokument časa, ki pomemben del skupne preteklosti ohranja pred pozabo. V oddaji tudi o tem: - Trg Evrope med obema Goricama v znamenju mladih. - Danes praznuje Občina Pivka. - V Ajdovščini poteka 14. Rally Vipavska dolina.

Opoldnevnik Koprski škof o papežu: moder, premišljen, odločen

Leon XIV. je v Sikstinski kapeli daroval mašo za kardinale. Ob tem se je poklonil pokojnemu papežu Frančišku. Imenovanje novega papeža odmeva tudi v lokalnem okolju, med verniki in neverujočimi. Predstavniki katoliške cerkve v Sloveniji si želijo, da bi Leon XIV. obiskal tudi našo državo. V oddaji tudi o tem: - Dan Evrope je v Novi Gorici povezal več kot štiristo mladih z obeh strani meje. - Ko spregovorijo obmejni spomini. - Tolminski rdeči križ praznuje 80. jubilej.

Aktualno Radia Koper Janko Petrovec: Očitno so šli kardinali v konklave z jasnimi pogledi

Novi poglavar Cerkve je postal 69-letni ameriški kardinal Robert Francis Prevost, ki si je izbral papeško ime Leon XIV. Za papeža je bil izvoljen drugi dan konklava, kar je relativno hitro. Njegove prve besede po izvolitvi pred polnim trgom sv. Petra so bile: "Mir z vsemi vami". Kdo je novi papež, kaj sledi imenovanju in kakšni so odzivi, smo vprašali odgovornega urednika Janka Petrovca, dolgoletnega dopisnika RTV iz Rima in Vatikana. Foto: Reuters

Jutranjik Ameriški kardinal Robert Francis Prevost je papež Leon XIV.

Rimskokatoliška cerkev je dobila novega papeža. To je 69-letni kardinal Robert Francis Prevost, ki si je nadel ime Leon XIV, in je hkrati prvi poglavar v zgodovini Cerkve, ki prihaja iz Združenih držav Amerike. Prvi domači odzivi na izvolitev novega papeža izražajo rahlo presenečenje. Sogovorniki poudarjajo, da bo novi papež nadaljeval delo svojega predhodnika, papeža Frančiška. Ostali poudarki oddaje: - Danes v Sloveniji zaznamujemo 80. obletnico dneva zmage in konca druge svetovne vojne. - Sežanski obrtniki in podjetniki za širitev svojih dejavnosti potrebujejo novo poslovno cono. - Kolesarska dirka po Italiji se prvič začenja v Albaniji.

Primorski dnevnik Ob 100-letnici rojstva odprtje razstave Vladimirja Makuca

V letošnjem letu praznujemo 100. obletnico rojstva Vladimirja Makuca, ki se je rodil v Solkanu, prav na današnji dan, ko na Gradu Kromberk in v solkanski Vili Bartolomei ob tudi odpirajo razstavo njegovih del. Gre za velik čezmejni projekt šestih razstav, poimenovan V vse smeri, ki nastaja v sodelovanju z Galerijo Prešernovih nagrajencev Kranj. V oddaji še: - Vlada pokojninsko zakonodajo pošilja v državni zbor, sprejetje pričakuje do poletja. - Zlati red za zasluge je predsednica podelila Zvezi združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja. - V Izoli se nocoj zaključuje tridnevno dogajanje, posvečeno 50-letnici filma Fantozzi.

Opoldnevnik Sanacijo zaradi plazenja poškodovanih objektov na Grahovem ob Bači bo sofinancirala država

Sanacijo zaradi plazenja poškodovanih objektov na Grahovem ob Bači bo sofinancirala država. Plaz, ki že od 60-ih let prejšnjega stoletja ogroža hiše v vasi, sanirajo od leta 2017, zanjo pa so doslej namenili okoli 8 milijonov evrov. Poškodovanih je več kot 30 stavb. Pristojne službe so krajanom včeraj predstavile nadaljnje faze sanacije. V oddaji tudi o tem: - Vlada bo že letos za obrambno in varnostno politiko namenila dva odstotka BDP. - Občina Komen uvedla subvencijo cene dnevne oskrbe v Hiši dobre volje. - S koncertom okteta hornistov so sinoči odprli novi prostor umetnosti v Rafutskem parku v Novi Gorici. - Portorož gosti zaključek košarkarskega prvenstva v kategoriji U14.

Jutranjik Pred vlado predlog pokojninske reforme

Vlada bo na današnji seji obravnavala predlog pokojninske reforme, po katerem bi se zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 postopno zviševala in bi bila od leta 2035 za dve leti daljša kot zdaj. Minister Luka Mesec: "Mislim, da smo naredili pomemben korak k vzdržnosti pokojninskega sistema nasploh, ne samo za 15 let." V oddaji tudi o tem: - Kardinali danes znova odločajo o novem papežu. - Pontonski privez pod vojašnico v Ankaranu bo končan oktobra, ko pričakujejo tudi vrnitev ladje Triglav. - Šolarji so letos z Rovko črkolovko prebrali skoraj 3700 knjig. - Slovenska moška rokometna reprezentanca s peto zmago potrdila prvo mesto v kvalifikacijski skupini ena.

Glasba po željah Glasba po željah

Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.

Glasba po željah Glasba po željah

Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.

Rončel na Obali Johnny Winter, Stevie Ray Vaughan, Robben Ford in Vicente Amigo

Ušesa poslušalcev naše oddaje bo tokrat razvajal sijajen flamenko španskega kitarista Vicenta Amiga, julijskega gosta letošnjega Festivala Ljubljana– a šele tik pred koncem. Kitara bo igrala tudi v začetku oddaje, kamor je Brane Rončel uvrstil nekaj skladb Johnnyja Winterja. V osrednjem delu še: Stevie Ray Vaughan in Robben Ford. Ja, prav ste prebrali: prav ves Rončelov obisk na Obali je tokrat posvečen sijajnim kitaristom tega sveta.

Ari Zona Glasbeni izbor Armanda Šturmana

Oddaja o glasbi in njenih ustvarjalcih. Na Divjem zahodu glasbe se najbolje znajde pištoljero glasbenega uredništva Armando Šturman.

Pesem tedna Ostalo je bolj malo ...

Mefova zadnja knjigozvočnica z naslovom NOVELE vsebuje devet avtorskih skladb, ki so nastajale blizu, v Ljubljanski 45, in daleč stran, na Kanarskih otokih. OSTALO JE BOLJ MALO … Kozarec iluzij je naslov skladbe, ki nam jo Mef z albuma Novele poklanja na letošnjo pomlad Težko ga je iztrgati izpred lastnega praga, ki je že nekaj časa torišče občekulturnega in družbenega življenja, ne samo za Izolane. In če že, potem naj bo za vraga to snemanje in ustvarjanje. Tam, na Kanarskih otokih, Draga Misleja Mefa niti Atlantika prelesti niso zvabile v svoja nedrja. Niti obutega ne, kaj šele, da bi prst pomočil v neskončno modrino. Je pa zato v rubriki Pesem tedna predstavil morda najglobljo in najbolj povedno skladbo z albuma Novele. Tisto z naslovom Kozarec iluzij. KOZAREC ILUZIJ Sploh ne vem zakaj, ker ni me strah, in vem, da sploh ne bo nastal noben preplah. In vendar to počnem, čeprav ne vem zakaj najraje ko sem sam natočim na skrivaj Kozarec iluzij, pozabljenih spoznanj, ker tukaj ni nihče dočakal svojih sanj. Mi smo generacija propadlih idealov, od vsega kar živeli smo, ostalo je bolj malo. Izsanjale so se na rjuhah nostalgije, zlorabljene sirene nekakšne poezije. Prihodnost pa hlapi, polzi nam med rokami in vedno manj nas je da bi še spili z nami. Kozarec iluzij … Sploh ne vem zakaj, se skrivam kot šofer, ko si natočim na skrivaj, kot kakšen dezerter. V kozarcu iluzij sem našel ideale, minister pa svari da sanje niso zdrave. Naenkrat, kar tako, smo padli v nove čase vemo vse o vseh živimo pa vsak zase. Mi smo generacija propadlih idealov, od vsega kar živeli smo, nič nam ni ostalo.

Jazz in jaz Keith Jarrett

Po uvodni besedi o zvezdniškem koncertu v portoroškem Avditoriju oddajo namenjamo Keithu Jarrettu, enemu največjih imen pianizma 20. stoletja. Jarrett v teh dneh praznuje 80. jubilej.

Gremo plesat Kulinarično-glasbeni dogodki v oddaji Gremo plesat

Ohranjanje kulturne dediščine ter ljudska in narodno-zabavna glasba so vsebine naših oddaj, s tem pa tudi kulinarika. Po stare recepture, ki vsebujejo krompir je avtorica oddaje odšla pred leti v številne primorske mikrolokacije.

Legende Sting, k.d. Lang, Michael Jackson...

V tokratni oddaji Legende ob 21h, je bila beseda o Stingu, k.d. Lang in med drugimi še o Michaelu Jacksonu.

Glasba po željah Nedelja, 4. maj

Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.

Glasba po željah Sobota, 3. maj

Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.

Rončel na Obali Van Morrison, Joni Mitchell, Marcus Miller in Cassandra Wilson

Brane Rončel bo v začetku tokratnega obiska na Obali ponudil v poslušanje legendarnega Van Morrisona z izborom s 55 let starega legendarnega albuma Moondance. Nato se s kanadsko kantavtorico Joni Mitchell selimo v prvo desetletje novega stoletja. V drugi polovici oddaje pa dobri znanec slovenskih koncertnih navdušencev: kitarist in skladatelj Marcus Miller. In za lahko noč še ena poslastica: izbor skladb izjemne, nič več dejavne ameriške pevke Cassandre Wilson.

None in nonoti Cilka Mavrič: Pogrešala sem ajdove žgance

»Ljubezen me je pripeljala na Primorsko,« pravi danes 94-letna Cilka Mavrič. Gospa, rojena na Štajerskem, si je z možem dom ustvarila na Mostu na Soči. Z Matejo Grebenjak sta se pogovarjali tudi o razlikah v načinu življenja na vzhodu in zahodu države ter o tem, kaj štajerskega je na Primorskem najbolj pogrešala.

Petkova anketa Kako se spominjate svojih dijaških let?

Ta teden so jo začeli – maturo, seveda. V torek so dijaki s slovenščino uradno zakorakali v tisti del šolskega leta, ki se ga mnogi spominjamo z mešanico stresa, utrujenosti … in tudi nostalgije. Ste že pozabili, kako je bilo, ali še vedno kdaj sanjate, da ste zaspali in zamudili pouk? Petkova anketa zato sprašuje: Se spomnite svojih dijaških dni? Je bila matura za vas težka preizkušnja ali le še ena stopnica na poti naprej?

Kotiček za jeziček Sneg

S tokratno rubriko zaokrožujemo etimološki sklop poimenovanj za vremenske pojave. Razkrili smo vijugave jezikovne korenine toče, mavrice in dežja, tokrat je na vrsti sneg. Z vami so študentje slovenistike FHŠ UP.

Bim bum bam, klepetam Kaj otrokom pomenita besedi mir in svoboda?

Letos obeležujemo 80-letnico konca druge svetovne vojne. V današnji anketi smo ob tem otroke povprašali, kaj jim pomenita mir in svoboda, katere so človekove pravice in pa o vrednotah, ki jih je pomembno negovati

Zjutraj Bos in lačen je zabluzu - Rudi Bučar

V jutranjem programu nas je obiskal kantavtor, ki ustvarja v ištrijanščini, na odru stoji bos, nikoli brez kitare, njegov izraz pa je samosvoj in prepoznaven. Ustvarjalec posebnih osebnih in lokalnih zgodb – Rudi Bučar. Njegova najnovejša skladba, posneta v Studiu Hendrix, prav tu, v stavbi našega radia, prinaša v »blues« oblečeno pripoved o praznem želodcu. Zanimivemu, mestoma tudi šegavemu pogovoru, v katerem Rudi pesem "Lačn bluz" odpoje in odigra kar v živo, lahko prisluhnete na tej povezavi.

Zjutraj Duo Brotherhood iz Tolmina prejel vstopnice za ogled Evrovizije v Baslu

Na portalu MMC je bil objavljen natečaj »Misija via Basel«. Iskali so najboljšo priredbo zmagovalne pesmi letošnje Eme, How much time do we have left. Izborna žirija je prisluhnila vsem posnetkom edinstvenih priredb Klemnove skladbe in izbrala deseterico, ki je najbolj navdušila. Potnika v Basel je določila kombinacija glasov bralcev in ocen strokovne komisije. Strokovno komisijo so sestavljali glasbenik Gregor Ravnik, glasbeni producent Martin Bezjak, vodja odnosov z javnostjo v slovenski evrovizijski delegaciji Maruša Kobal Novak in predstavnica založbe Universal Špela Prešlenkov. Vstopnici za ogled evrovizijskega finala v Baslu prejme duo Brotherhood.

Radijski kviz 6. maj – mednarodni dan brez diete

Gibanje se je pričelo v Angliji na pobudo Mary Evans Young, ki se je zavzemala za življenje brez diet. Ta dan je namenjen promociji dobrega počutja v lastnem telesu. Pomembno je, da se v svojem telesu dobro počutimo in ga ljubeče sprejemamo. Zato v tokratnem kvizu zanimivosti o hrani in o bizarnih dietah, po katerih verjetno ne boste posegli. Bi znali odgovoriti na naslednje trditve? Dieta Trnuljčica predvideva nič drugega kot spanje. Da ali ne? Koruzni storž ima vedno liho število vrst. Da ali ne? Sladoledno lučko si je izmislil enajstletnik. Da ali ne? 31-letni Japonec Hitoshi Watanabe je pobudnik bananine diete. Da ali ne? Iz arašidovega masla lahko nastanejo diamanti. Da ali ne? Če niste prepričani, prisluhnite Robertu – zmagovalcu tokratnega kviza

None in nonoti Anton Mihelj: Niso govorili o vojski, samo dogajalo se je

9. maja 1945 praznujemo dan zmage nad nacizmom in fašizmom, saj se je tega dne leta 1945 v Evropi uradno končala druga svetovna vojna. Danes svoj 91. rojstni dan praznuje Anton Mihelj z goriškega konca. Bil je soustanovitelj Društva invalidov Nova Gorica. Z Matejo Grebenjak sta se v pogovoru spomnila tudi časa osvoboditve.

Petkova anketa Uživate v službi?

V službi in na poti v službo preživimo približno tretjino svojega življenja – ogromno, seveda, zato si morate izbrati delo, ki nam prinaša veselje. Vam to uspeva?

Kotiček za jeziček Maver, mavra in mavrica

Kotiček za jeziček se posveča etimološkemu izvoru poimenovanj za vremenske pojave. Potem ko smo izvedeli, od kod dež in toča, vam mladi jezikoslovci tokrat razložijo, zakaj rečemo mavrici - mavrica.

Bim bum bam, klepetam Kaj praznujemo ob prazniku dela?

1. in 2. maj je v Sloveniji državni praznik, kar pomeni, da je uradno dela prost dan. Gre za mednarodni praznik dela, ki ga praznujemo po vsem svetu. O tem se je Mateja Grebenjak pogovarjala v družbi otrok.

Dopoldan in pol Yan Baray in Paul Grem v country baladi

Producent in glasbenik Yan Baray že dlje časa sodeluje z glasbeno skupino Paul Grem. Skupaj so se podpisali tudi pod novo pesem 'Maj'. Country balada govori o občutkih krivde in obvladovanju, vsak od njih ima nekoliko drugačen način spopadanja s tem, vsem pa je skupno, da si na koncu želijo maj.

Primorski kraji in ljudje Kozlov rob nudi vpogled v zgodovino nekoč najpomembnejšega gradu na Tolminskem

Kje smo, če stojimo na robu in streljamo kozle? Najbrž smo se povzpeli nad Tolmin, na Kozlov rob. Tam so lani poleti začeli z obnovo grajskih ostalin. Ruševine na vzpetini so ostaline nekoč najpomembnejšega gradu na Tolminskem. Kozlov rob, ki mu domačini pravijo kar Grad, nosi izjemen kulturnozgodovinski pomen, poleg tega pa je priljubljena rekreacijska točka v Tolminski kotlini. Če bi radi združili nekaj gibanja s spoznavanjem zgodovine, stopite na pot, ki odstira obdobja Tolminskega od 12. stoletja naprej. Konec avgusta bo tam otvoritvena slovesnost. Gradbena dela za obnovo Kozlovega roba so vredna 2,1 milijona evrov. Od tega je tolminska občina skupaj s projektnima partnerjema - Tolminskim muzejem in javnim zavodom za turizem Dolina Soče - na razpisu ministrstva za kulturo iz načrta za okrevanje in odpornost pridobila 1,1 milijona evrov. Za lastništvo Kozlovega roba so se v srednjem veku potegovali mnogi pomembni fevdalci: oglejski patriarhi, goriški grofje, mesto Čedad, Benečani in nazadnje Habsburžani. Grajsko stavbo sta poškodovala potresa leta 1348 in 1511. Konec 16. stoletja so grad še prenavljali, po letu 1651, ko so tolminsko gospostvo in glavarstvo prevzeli Coroniniji, pa so grad dokončno opustili in v mestu Tolmin zgradili novo grajsko poslopje, v katere delu danes domuje Tolminski muzej. Med prvo svetovno vojno je bila med ruševine gradu postavljena ključna opazovalna točka za obrambo t. im. tolminskega mostišča. Od 90. let prejšnjega stoletja so se ostanki gradu sanirali in uredili v razgledno točko, s katere je čudovit razgled na Tolminsko kotlino in okoliške vrhove. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.

Pol ure kulture Celovita 'Balada o trobenti in oblaku' za 80. obletnico zmage nad nacifašizmom

»Nikoli več« - poziv, ki se je po drugi svetovni vojni uveljavil kot simbol upora proti zločinom in zaveza miru, danes zveni vse bolj prazno. Osemdeset let po osvoboditvi svet pretresajo novi konflikti - od vojne v Ukrajini do genocida v Gazi. V takšnem času se zdi še pomembnejši glas Cirila Kosmača, ki v partizanskem romanu Balada o trobenti in oblaku pripoveduje o pogumnih odločitvah, visoki ceni junaštva in razklanosti družbe. Letos je roman prvič v celoti izšel kot poklon obletnici osvoboditve. Uredil ga je Andraž Gombač. Osemdesetletnici zmage nad nacifašizmom sta posvečena tudi dva nova dokumentarna filma: v Gorici bo nocoj predpremiera filma Ne pozabi me Anje Medved, v Cerknici so včeraj prikazali film Dva brata, dve sestri Mihe Čelarja. Tekmovanje Berimo z Rovko črkolovko beleži letos izjemen uspeh: učenci z Obale, Krasa in iz zamejstva so skupaj prebrali skoraj 3700 knjig. Goran Gregorič je glasbeno ogrlico spletel iz pesmi Leonarda Cohena - tistih, ki jih je posvetil velikim ljubeznim.

Dopoldan in pol Junaki vinogradov devetindvajsetič na pot

Od ponedeljka so odprte prijave na tradicionalno športno-rekreativno prireditev Kolesarski maraton Junaki vinogradov. Kolesarji se bodo na 108 km dolgo pot iz Ljubljane na Dobrovo v Goriška Brda odpravili v soboto, 31. maja. Tudi letošnji maraton bo imel dobrodelno noto. Klet Brda bo delež vplačanih startnin namenila Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Nova Gorica za izvajanje strokovne podpore slepim in slabovidnim otrokom, mladostnikom in njihovim družinam. Mateja Grebenjak je v Plešivem obiskala Oskarja Kristančiča, ki se bo letos že 25. odpravil na kolesarski maraton. »Prevega ne pozabiš nikoli,« pravi. Foto: Jure Batagelj

Pol ure kulture Simfonični gozd/Orkester dreves v parku Rafut vabi na edinstveno izkušnjo prepleta narave in glasbe

Kaj, če bi prek glasbe vzpostavili vez med človekom in drevesom? Ta zamisel je v Novi Gorici vzniknila že pred šestimi leti, zdaj je zaživela v novogoriškem parku Rafut z virtualno zvočno instalacijo 'Simfonični gozd/Orkester dreves'. Evropska prestolnica kulture je v sodelovanju z Dresdenskimi simfoniki oblikovala dve zvočni poti, po katerih s pomočjo aplikacije zbiramo glasbene odlomke in spoznavamo glasbila, pa tudi drevesa: ena nas vodi skozi Schumannove 'Gozdne prizore', druga razkriva Gozdno simfonijo skladatelja Mateja Bonina. 'Intelligens. Naravno. Umetno. Kolektivno.' To je osrednja tema letošnjega arhitekturnega bienala v Benetkah, kjer so že danes odprli slovenski paviljon, ki sta ga zasnovala Ana Kosi in Ognen Arsov. Umetnica Keiko Miyazaki se v ljubljanski galeriji Vžigalica predstavlja z večmedijsko postavitvijo s pomenljivim naslovom 'Ljubezen ne plačuje najemnine'. Ob današnjem svetovnem dnevu Rdečega križa … Kri v glasbi, pravi Armando Šturman, ki je nanizal glasbeno ogrlico.

Dopoldan in pol Tomi Strel ustvarja na vsakem koraku, dobesedno!

V svetu, kjer se množična proizvodnja pogosto postavlja pred izvirnost, se najdejo posamezniki, ki prisegajo na unikatnost. Eden takšnih je Tomi Strel - ljubiteljski umetnik, ki je platno zamenjal za nekaj bolj neobičajnega - čevlje. Risbe po meri, motivi po želji in navdihujoči napisi. Vsak par čevljev postane edinstven kos. Izvedeli boste, kako se je podal na to posebno umetniško pot in kaj vse se skriva za personaliziranim parom čevljev. To je zanimalo tudi Boštjana Simčiča, ki se je s Tomijem spustil v barvit pogovor.

Radio Koper svetuje Kako premagati strah pred psi?

Kako odpraviti strah pred psi? Kako se obnašati, če ne želimo interakcije s psom? Kateri so umiritveni in svarilni znaki? Ali psi začutijo, da se jih bojimo? Na ta in še druga vprašanja je odgovorila ena izmed avtoric priročnika z naslovom Od strahu do prijateljstva, Jana Miklič.

Odprto za srečanja Anita Prelec: poklica medicinske sestre in babice sta poklica prihodnosti

Gostja oddaje Odprto za srečanja je Anita Prelec, predsednica Zbornice - Zveze, krovne strokovne organizacije zdravstvene in babiške nege v Sloveniji, ki je z več kot 17 tisoč člani, najštevilčnejša poklicna skupina v zdravstvu. Anita Prelec je diplomirana medicinska sestra, magistrica znanosti, višja predavateljica in avtorica številnih strokovnih člankov. Osem let je bila v vodstvu Evropske babiške zveze, za svoj doprinos stroki je prejela zlati znak, najvišje priznanje Zbornice - Zveze. Ob imenovanju na mesto predsednice konec marca letos, je poudarila pomen razvoja avtonomne stroke zdravstvene in babiške nege ter javnega, vsem dostopnega zdravstvenega sistema.

Pol ure kulture Fantozzi v Istri, Haderlap na GO!25, Trst o tehnopolitiki

V Kopru in Izoli poteka tridnevni mini festival ob 50-letnici legendarnega italijanskega filma Fantozzi. Tragikomičnega junaka je ustvaril Paolo Villaggio, pri nevarnih prizorih pa ga je zamenjal kaskader slovenskih korenin Clemente Ukmar, ki je bil gost na odprtju festivala. Dogajanje se danes in jutri seli v Izolo s projekcijama dokumentarca La voce di Fantozzi in restavrirane različice prvega filma iz leta 1975. Na GO!25 smo si ogledali literarno-plesno predstavo Maje Haderlap in Leonie Humitch, zasnovano na romanu Maje Haderlap Ženske v temi ter pesmi Strahovi Ingeborg Bachmann. V Trstu poteka festival Scienza e virgola, ki povezuje znanost in književnost – letošnja tema so tehnopolitike in nova planetarna ravnovesja. Glasbeno ogrlico je Iztok Novak Easy posvetil Thelmi Houston, ki je za Don’t Leave Me This Way prejela grammya.

Pesem tedna Ostalo je bolj malo ...

Mefova zadnja knjigozvočnica z naslovom NOVELE vsebuje devet avtorskih skladb, ki so nastajale blizu, v Ljubljanski 45, in daleč stran, na Kanarskih otokih. OSTALO JE BOLJ MALO … Kozarec iluzij je naslov skladbe, ki nam jo Mef z albuma Novele poklanja na letošnjo pomlad Težko ga je iztrgati izpred lastnega praga, ki je že nekaj časa torišče občekulturnega in družbenega življenja, ne samo za Izolane. In če že, potem naj bo za vraga to snemanje in ustvarjanje. Tam, na Kanarskih otokih, Draga Misleja Mefa niti Atlantika prelesti niso zvabile v svoja nedrja. Niti obutega ne, kaj šele, da bi prst pomočil v neskončno modrino. Je pa zato v rubriki Pesem tedna predstavil morda najglobljo in najbolj povedno skladbo z albuma Novele. Tisto z naslovom Kozarec iluzij. KOZAREC ILUZIJ Sploh ne vem zakaj, ker ni me strah, in vem, da sploh ne bo nastal noben preplah. In vendar to počnem, čeprav ne vem zakaj najraje ko sem sam natočim na skrivaj Kozarec iluzij, pozabljenih spoznanj, ker tukaj ni nihče dočakal svojih sanj. Mi smo generacija propadlih idealov, od vsega kar živeli smo, ostalo je bolj malo. Izsanjale so se na rjuhah nostalgije, zlorabljene sirene nekakšne poezije. Prihodnost pa hlapi, polzi nam med rokami in vedno manj nas je da bi še spili z nami. Kozarec iluzij … Sploh ne vem zakaj, se skrivam kot šofer, ko si natočim na skrivaj, kot kakšen dezerter. V kozarcu iluzij sem našel ideale, minister pa svari da sanje niso zdrave. Naenkrat, kar tako, smo padli v nove čase vemo vse o vseh živimo pa vsak zase. Mi smo generacija propadlih idealov, od vsega kar živeli smo, nič nam ni ostalo.

Pol ure kulture Plapolanje skale - biografski strip o Alojzu Kocjančiču izpostavlja pokončno držo primorskih duhovnikov v času fašizma

Strip 'Plapolanje skale' nikakor ni lahkoten sprehod skozi življenje istrskega pesnika in duhovnika Alojza Kocjančiča, sta na predstavitvi v polni Mestni čitalnici v Kopru poudarila avtorica besedila, književnica Ines Cergol, ter stripar in ilustrator Matej Kocjan – Koco. V risoromanu prepletata večplastno zgodbo o Kocjančičevem odraščanju med Kubedom in Gorico v času fašizma na Primorskem. Ena osrednjih tem je zato prav raznarodovanje. Težko obdobje med vojnama je primorske izobražence utrdilo v domoljubju, kar se po besedah avtorice jasno zrcali tudi v pokončni drži primorskih duhovnikov. Kleopatra, femme fatale, ena najbolj fascinantnih žensk v zgodovini, je bila sedma izmed kraljic, ki so nosile to ime. O njej v svojem zadnjem delu ‘Kleopatra: naj se zgodi’ pripoveduje Vesna Milek. V Cankarjevem dom se dviga zastor 12. Gibanice - bienala slovenske sodobne plesne ustvarjalnosti. Glasbeno ogrlico je Simona Moličnik nanizala s pesmimi in zvoki glasbenega projekta vrhunskih glasbenic in glasbenikov Sounds of Slovenija / Sozvočja Slovenije.

Nika Solce - Nesem sončnico na rami

RadioLive! - Blaž Iaria & Sami domači

RadioLive! - Good Freddy & Kicks & Curbrigen

Jazz v Hendrixu - Pickpocket Swingers

Gremo Plesat - Nediški puobi

RadioLive! - Kavč

Jazz v Hendrixu - David Mozetič quintet

Gremo Plesat - Milan Kamnik & Hedera Vento

Kameleoni - 60 let

Jazz v Hendrixu – Toni Lah Quintet

Gremo plesat - Beročka

Opoldnevnik Ali pomeni izid referenduma nezaupnico vladi?

Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti je bil torej na referendumu zavrnjen. To pomeni, da še naprej velja zakon iz leta 1974 o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge. SDS je sicer v parlamentarni postopek že vložila predlog za odpravo tega zakona. Državni zbor ga lahko obravnava in o njem odloča, saj gre za drugačen zakon od tega, ki je bil zavrnjen na referendumu. V oddaji tudi o tem: - Izolska bolnišnica v izrednem nadzoru pojasnila, kako se je zgodila napaka pri operaciji napačne noge. - Papež Leon XIV. se je srečal z novinarji z vsega sveta. - V Ajdovščini še naprej rastejo nova stanovanja. - Kosovelovi domačiji v Tomaju se letos obeta celovita obnova .

Dopoldan in pol Yan Baray in Paul Grem v country baladi

Producent in glasbenik Yan Baray že dlje časa sodeluje z glasbeno skupino Paul Grem. Skupaj so se podpisali tudi pod novo pesem 'Maj'. Country balada govori o občutkih krivde in obvladovanju, vsak od njih ima nekoliko drugačen način spopadanja s tem, vsem pa je skupno, da si na koncu želijo maj.

None in nonoti Cilka Mavrič: Pogrešala sem ajdove žgance

»Ljubezen me je pripeljala na Primorsko,« pravi danes 94-letna Cilka Mavrič. Gospa, rojena na Štajerskem, si je z možem dom ustvarila na Mostu na Soči. Z Matejo Grebenjak sta se pogovarjali tudi o razlikah v načinu življenja na vzhodu in zahodu države ter o tem, kaj štajerskega je na Primorskem najbolj pogrešala.

Jutranjik Zakon o dodatku k pokojninam umetnikov na referendumu zavrnjen

Volivci so včeraj z dobrimi 92 odstotki glasov zavrnili zakon o dodatku k pokojninam kulturnikov. Presežen je bil tudi zavrnitveni kvorum. Volilna udeležba je bila skoraj 26 odstotna. Po neuradnih rezultatih je proti zakonu glasovalo več kot 403 tisoč volilcev. V oddaji tudi o tem: -Obnova Muzejskega trga v središču Kopra sprožila plaz nezadovoljstva in pomislekov. -Začenjajo se Dnevi Goriške knjižnice. -Slovenski rokometaši so premagali Estonce.

Glasba po željah Glasba po željah

Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.

Opoldnevnik Do 11. ure najnižja volilna udeležba v Kopru

Na več kot tritisoč voliščih se lahko skoraj 1,7 milijona volilnih upravičencev na referendumskem glasovanju izreče o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Po podatkih okrajnih volilnih komisij je do 11.00 svoj glas oddalo 138.809 volivk in volivcev oziroma 8,2 odstotka vseh volilnih upravičencev. V oddaji tudi o teh temah: - Pridelek špargljev na Primorskem zredčile tudi bolezni sadik. - Idrijska godba - 360 let glasbe, tovarištva in tradicije. - Nogometaši Primorja gostujejo v Mariboru.

Primorski kraji in ljudje Kozlov rob nudi vpogled v zgodovino nekoč najpomembnejšega gradu na Tolminskem

Kje smo, če stojimo na robu in streljamo kozle? Najbrž smo se povzpeli nad Tolmin, na Kozlov rob. Tam so lani poleti začeli z obnovo grajskih ostalin. Ruševine na vzpetini so ostaline nekoč najpomembnejšega gradu na Tolminskem. Kozlov rob, ki mu domačini pravijo kar Grad, nosi izjemen kulturnozgodovinski pomen, poleg tega pa je priljubljena rekreacijska točka v Tolminski kotlini. Če bi radi združili nekaj gibanja s spoznavanjem zgodovine, stopite na pot, ki odstira obdobja Tolminskega od 12. stoletja naprej. Konec avgusta bo tam otvoritvena slovesnost. Gradbena dela za obnovo Kozlovega roba so vredna 2,1 milijona evrov. Od tega je tolminska občina skupaj s projektnima partnerjema - Tolminskim muzejem in javnim zavodom za turizem Dolina Soče - na razpisu ministrstva za kulturo iz načrta za okrevanje in odpornost pridobila 1,1 milijona evrov. Za lastništvo Kozlovega roba so se v srednjem veku potegovali mnogi pomembni fevdalci: oglejski patriarhi, goriški grofje, mesto Čedad, Benečani in nazadnje Habsburžani. Grajsko stavbo sta poškodovala potresa leta 1348 in 1511. Konec 16. stoletja so grad še prenavljali, po letu 1651, ko so tolminsko gospostvo in glavarstvo prevzeli Coroniniji, pa so grad dokončno opustili in v mestu Tolmin zgradili novo grajsko poslopje, v katere delu danes domuje Tolminski muzej. Med prvo svetovno vojno je bila med ruševine gradu postavljena ključna opazovalna točka za obrambo t. im. tolminskega mostišča. Od 90. let prejšnjega stoletja so se ostanki gradu sanirali in uredili v razgledno točko, s katere je čudovit razgled na Tolminsko kotlino in okoliške vrhove. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.

Glasba po željah Glasba po željah

Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.

Opoldnevnik Razprava o slovenski manjšini brez italijanskih odločevalcev

Deželni parlament Furlanije-Julijske krajine vsakih pet let skliče strokovno konferenco, s katero preverja uresničevanje deželnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji in zbira predloge za njegovo izboljšavo. Na tokratni četrti konferenci so Slovenci izpostavili uspešno delovanje Centralnega urada za slovenski jezik, hkrati pa so opozorili, da marsikateri člen deželnega zakona še vedno ni v celoti uresničen. Tudi tokrat so naleteli na gluha ušesa. Predsednik deželnega sveta in tržaški župan sta namreč zasedanje zapustila takoj po pozdravnih nagovorih, pristojni odbornik za manjšine pa srečanja sploh ni spremljal. V oddaji tudi o tem: - Projekt konjeniških poti povezal Vipavsko dolino, Kras in Trnovsko-Banjško planoto. - Z robotsko-plesnim spektaklom Brezmejno telo - Inferno se nocoj na Trgu Evrope zaključuje prireditev Pohod za Evropo. - Slovenski hokejisti se bodo pomerili s Kanado.

Rončel na Obali Johnny Winter, Stevie Ray Vaughan, Robben Ford in Vicente Amigo

Ušesa poslušalcev naše oddaje bo tokrat razvajal sijajen flamenko španskega kitarista Vicenta Amiga, julijskega gosta letošnjega Festivala Ljubljana– a šele tik pred koncem. Kitara bo igrala tudi v začetku oddaje, kamor je Brane Rončel uvrstil nekaj skladb Johnnyja Winterja. V osrednjem delu še: Stevie Ray Vaughan in Robben Ford. Ja, prav ste prebrali: prav ves Rončelov obisk na Obali je tokrat posvečen sijajnim kitaristom tega sveta.

Primorski dnevnik V goriškem Kinemaxu nocoj premiera dokumentarnega filma Ne pozabi me

V sklopu uradnega programa Evropske prestolnice kulture bodo nocoj v goriškem Kinemaxu predvajali premiero celovečernega dokumentarnega filma Ne pozabi me. Avtorici Nadja Velušček in Anja Medved v njem raziskujeta spomine na drugo svetovno vojno skozi oči otrok in mladostnikov. Z osebnimi pričevanji, zbranimi na obeh straneh meje, in z arhivskimi posnetki iz družinskih albumov sta ustvarili dokument časa, ki pomemben del skupne preteklosti ohranja pred pozabo. V oddaji tudi o tem: - Trg Evrope med obema Goricama v znamenju mladih. - Danes praznuje Občina Pivka. - V Ajdovščini poteka 14. Rally Vipavska dolina.