Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO
Glasbeni SOS

Priporočamo

Dopoldan in pol Sin me je presenetil in mi izpolnil željo po klekljanju

Veliki Dol je bil do leta 1956 središče klekljanja na Krasu. Leta 1909 so namreč v kraju ustanovili čipkarsko šolo, v kateri se je te veščine privadilo veliko mladih deklet. Zadnja leta to tradicijo obuja Kulturno društvo Kalunca, ki vrsto let v maju priredi enodnevni čipkarski dogodek. V prihodnjih mesecih bodo v društvu s finančno pomočjo občine Sežana uresničili dolgoletno željo in v stavbi stare šole pridobili večnamenski prostor za vse svoje potrebe; delavnice, predavanja, stalno zbirko in še kaj.

Koncerti v Hendrixu Gremo Plesat - Ansambel Istrski Fantje

Za nami je prav poseben dogodek – v ponedeljek, 4. novembra, smo na Radiu Koper praznovali že 900. oddajo Gremo plesat! Praznovanje je potekalo v studiu Hendrix, kjer se z glasbeniki Primorske in iz vse Slovenije družimo že od leta 2014. Stotega izvajalca v studiu bomo gostili aprila 2025! Tokratna slavnostna oddaja je gostila Ansambel Istrski Fantje. Ob tej priložnosti smo počastili njihovo letošnjo zmago na festivalu narodno-zabavne glasbe v Števerjanu, 55-letnico glasbenega ustvarjanja Ottavia Brajka in 50-letnico skupine Primorski Fantje. Zaradi bolezni nas žal ni mogel obiskati Ottavio Brajko, a je z nami praznovala Ivica Vergan. Z glasbo Ottavia Brajka in Primorskih fantov je bilo praznovanje 900. oddaje pravi praznik v domačem vzdušju, ki smo ga ustvarili skupaj s publiko! Oddajo je vodila: Smilja Baranja

Dopoldan in pol Ikona primorske glasbene scene ustvarila Pesem in pol

Anika Horvat predstavlja povsem novo skladbo z naslovom Ptice v nas. "To je pesem o vzponih in padcih, ki nas vodijo do spoznanj, kaj nas v življenju resnično žene in kako lahko poletimo na krilih svobode," o novem singlu pove Anika. Pri ustvarjanju skladbe so sodelovali Kevin Koradin, Clifford Goilo ter Gregor Stermecki, ki je s svežim pristopom prispeval k zgodbi pesmi.

Gremo plesat Obiskali smo sarajevsko RTV hišo – BHRT, RKUD Proleter in Baščaršijo!

Naš »bosanski dan« v Sarajevu, je bil poln srčnih dobrodošlic, lepih misli in ljubezenskih ljudskih pesmi – sevdalink. Sprejeli so nas kolegi s sarajevske BHRT ter glasbeniki, povezani v 118 let staro društvo RKUD Proleter. Zaigrali in zapeli so nam: Narodni in Tamburaški orkester, vodita ju Rifet Avdić in Vedran Čičak, z vokalnima solistoma Izeto Miličić in Mirsadom Kulo, zapela pa je vokalna skupina mladih deklet, pod vodstvom Lejle Džambazov Ištuk.

Zgodbe Pesem in pol: Lovelorn, The Stroj feat. Nuša O, Parvani Violet

Izbiramo med naslednjimi skladbami: Sredi Ljubljane - Lovelorn, The Stroj feat. Nuša O - Signal, Parvani Violet - Obljuba

Radio Koper V oddajo radioLive! prihaja Balladero [brezplačne vstopnice]

Balladero, umetniško ime Dominika Bagole, je prepoznaven slovenski kantavtor, ki že več kot desetletje združuje klavirski indie-pop, rokovske rife in prefinjene balade. Njegove skladbe, kot so "Zlati časi" in "Še živim" v duetu z Jadranko Juras, odlikujejo odlična besedila, ki se gibljejo med osebno izpovednostjo in družbeno kritiko. Po uspešnih albumih "Club Deuce" in "Perfect You" je lani izdal tretji album "Neon Srce" ter prejel priznanja, med drugim na festivalu Melodij morja in sonca. S svojo osveženo akustično zasedbo Balladero & Specialisti, ki vključuje vrhunske glasbenike, kot so Peter Dekleva in Amadej Herzog, je letos navdušil občinstva po Sloveniji, vključno z nastopom na polnem dvorišču gradu v Murski Soboti. Jeseni načrtuje snemanje novega materiala, s čimer nadaljuje svojo uspešno pot na glasbeni sceni. Prvo jesensko oddajo radioLive! odvodi Armando Šturman! Brezplačne vstopnice so na voljo tukaj: https://tinyurl.com/radiokoper

Aktualno

Zaradi dvigovanja morja trenutno najbolj na udaru sistem odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda

Po enem od scenarijev bi Koper in Izola do leta 2100 znova lahko postala otoka, ogrožene bi bile sečoveljske in strunjanske soline, Piran pa bi bil zaradi vpliva plimovanja dnevno poplavljen. V oddaji tudi o tem: - Bo smučišče Cerkno to zimo sploh obratovalo? - Obnova bolnice Franje se 15 mesecev po lanskih ujmah še ni začela. - Denar za zavod Lomonosov, po zagotovilih Univerze na Primorskem, porabili namensko.

Radio Koper je odprl prenovljen radijski studio v Novi Gorici

Danes je za novogoriški studio Radia Koper pomemben dan. Slovesno so odprli prenovljen radijski studio, ki je po več kot 40 letih dobil moderno podobo. Nova tehnološka oprema pa sledi opremi vseh radijskih studijev na Radiu Slovenija. V oddaji tudi o tem: -ZDA izbirajo 47. predsednika. -Začela se bo prenova vipavske hitre ceste. -Onesnaženja s stirenom v Vodarni Močila ne bodo kazensko preganjali. -Partizanska bolnica Franja 15 mesecev po veliki ujmi še čaka na začetek obnove.

Kdo bo prihodnja štiri leta v Beli hiši?

V Združenih državah Amerike bodo danes predsedniške volitve, na katerih bodo volivci odločili, ali se bo v Belo hišo vrnil republikanec Donald Trump ali pa bo država dobila prvo predsednico, demokratko Kamalo Harris. Predsedniška tekma je neodločena do konca, izid pa bo odvisen od glasovanja v tako imenovanih nihajočih državah, ki niso tradicionalno demokratske ali republikanske. V oddaji tudi o tem: -V varno in zadostno oskrbo s pitno vodo s povezavo štirih regionalnih primorskih vodovodov. -Postopki za izgradnjo sončne elektrarne v Dekanih se nadaljujejo. -Radio Koper slovesno odpira prenovljen radijski studio v Novi Gorici.

12 primorskih občin se je zavezalo k skupni vodooskrbi

Župani 12 južnoprimorskih občin so dopoldan naredili prvi korak k vzpostavitvi skupnega sistema oskrbe s pitno vodo. Sprejeli so osnutek dokumenta identifikacije investicijskega projekta, ki bo povezal štiri regionalne vodovode - Rižanski vodovod Koper, Kovod Postojna, Kraški vodovod Sežana in Komunalo Ilirska Bistrica. Naložba naj bi stala skoraj 117 milijonov evrov, od tega država in evropska kohezija prispevata 92 milijonov, občine pa bodo v prihodnjih šestih letih v svojih proračunih skupaj zagotovile nekaj manj kot 30 milijonov evrov. Ostali poudarki: - V Gočah si želijo, da bi avtobus če naprej ustavljal v vasi. - Ankaranska občina bo za univerzalne štipendije namenila 280 tisoč evrov. - Med nominiranimi za mednarodno Spominsko nagrado Astrid Lindgren so tudi Bistričan in Rezijani.

Italija z njegovo pomočjo spoznava slovenske antifašiste

Raziskovalec fašističnih taborišč Giuseppe Lorentini je prejel naziv "viteza reda za zasluge Italijanske republike". V zadnjih letih se je Lorentini ukvarjal z zgodovinskimi raziskavami in krepitvijo spomina na nekdanje fašistično taborišče Casoli, ki je delovalo med letoma 1940 in 1944. V fašističnem taborišču v Casoliju je bilo zaprtih več Slovencev, med katerimi tudi tržaški odvetnik Fortunat Mikuletič (1885-1965). Svoje bridke izkušnje v internaciji je opisal v knjigi Internatitis, ki je izšla leta 1974, še prej pa leta 1958 kot podlistek v Primorskem dnevniku. Mikuletičevo zapuščino raziskuje zgodovinar Giuseppe Lorentini, ki je dal pobudo za italijanski prevod Internatitisa, za katerega bo poskrbel Ravel Kodrič.

Ob dnevu pravosodja: predsednik Vrhovnega sodišča meni, da je večina sodnikov vendarle zadovoljna s popravkom plač

Danes je dan pravosodja v spomin na četrti november 1918. Takrat je začela veljati uredba o ureditvi in delovanju pravosodja, po kateri je uradni jezik na sodiščih postala slovenščina. V oddaji tudi o tem: - V Benečiji usiha stik s slovenskim jezikom in kulturo. - Krajani Goč se ne strinjajo z novo avtobusno linijo. - Primorska nogometna prvoligaša sta lahko zadovoljna.

Sušilnica blata na Srminu še ne deluje, kot bi morala

Marjetica Koper se odloča, ali bo znova podaljšala poskusno obratovanje sušilnice blata, ki stoji ob centralni čistilni napravi na Srminu. Po postavitvi so morali na napravi že zamenjati dele. Nadzorni svet je glede nakupa in obratovanja naročil novo pravno mnenje. V oddaji tudi o tem: - V Evropskem parlamentu se začenjajo zaslišanja komisarskih kandidatov. - Agrarna skupnost bo v zameno za degradirano območje deponije Bekovec dobila oljčnik. - V Olmu in Prisojah v koprski občini od danes poskusno nov parkirni režim.

Zaslišanje komisarske kandidatke Marte Kos v četrtek

V Evropskem parlamentu se bodo jutri začela zaslišanja komisarskih kandidatk in kandidatov pred pristojnimi parlamentarnimi odbori. Marto Kos kot kandidatko za evropsko komisarko za širitev zaslišanje čaka v četrtek dopoldne. Pričakovati je, da bo morala kandidatka odgovarjati na vprašanja o domnevnih pritiskih na podrejene na veleposlaništvu v Švici in očitkih, da naj bi sodelovala z Udbo, kar je že večkrat zanikala. V oddaji tudi o tem: - Bo v Vrtojbi zrasel botanični vrt? - V Kopru o vključevanju dediščine v šole. - Prestižni nagradi za raziskovalni inštitut Innorenew.

Čezmejna platforma GONG v podporo Evropski prestolnici kulture na Goriškem

Nevladniki iz čezmejnega prostora Nove Gorice in Gorice, ki delujejo na področju organizacije koncertov in kulturnih dogodkov, so dopoldne s prvim izmed prek desetih današnjih koncertov zagnali novo EPK platformo GONG. Na ta način želijo tudi po končanju Evropske prestolnice kulture čezmejno Goriško vključiti v skupen glasbeno-kulturni prostor. V oddaji tudi o tem: V Srbiji žalujejo po nesreči v Novem Sadu. Čoln društva Morigenos laboratorij za vzorčenje morske okoljske DNA v severnem Jadranu. Prizadevne klekljarice iz Velikega Dola se veselijo novih prostorov za muzejsko zbirko.

Ob današnjem prazniku množičen obisk grobov

Veliko ljudi bo danes na grobove svojih bližnjih položilo rože ali se pokojnih spomnilo na kak drug način. Misel, da ne živimo večno, hkrati opominja tudi na to, kako živimo. V današnji oddaji pa tudi: - Libertas zapira vrata, začela se bo prenova. - Festival znanstvenofantastičnega filma v Trstu odpira vprašanja o umetni inteligenci. - Ajdovščina del evropske kulturne poti, ki spodbuja medkulturni dialog v Sredozemlju.

3500 mladih v težavah zaradi digitalne zasvojenosti

November je tik pred vrati in z njim se še intenzivneje začenja ozaveščanje o škodi, ki jo povzročajo vse vrste zasvojenosti. Tudi novogoriška občina, skupaj s svojimi javnimi zavodi, policijo, prvič tudi gospodarsko zbornico, pripravlja delavnice, ki želijo ozavestiti javnost o problematiki in predstaviti pomoč, ki je na voljo. Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica, posebej izpostavlja nekemično zasvojenost med mladimi. Več o negativnih učinkih neomejene spletne dejavnosti, pa tudi o odprtju prve varne sobe v Sloveniji, v naslednjih minutah, ki jih je pripravila Eva Furlan.

Glasba

Jutranji program

Radijski kviz Kje je Iztok Mlakar posnel svojo prvo kaseto?

Radijski kviz tokrat o mestu Nova Gorica in o našem studiu v njem. Bi znali odgovoriti na ta vprašanja? Odgovori v posnetku. 1. Novogoriški studio je pričel z oddajanjem sočasno z Radiem Koper, to je leta 1949. DA / NE 2. Severno od Nove Gorice se dviga hrib Skalnica, na njem pa je več vrhov. Eden se imenuje Biblijska gora. DA / NE 3. Znameniti ločni most čez reko Sočo v Solkanu na bohinjski železnici Jesenice – Nova Gorica je dolg 85 metrov. DA / NE 4. Nova Gorica je najstarejše slovensko mesto. DA / NE 5. Iztok Mlakar je snemal svojo prvo kaseto v studiu Nova Gorica. DA / NE

None in nonoti Dolores Čefarin: Dr. Franc Derganc je bil moj šef

Splošna bolnišnica »Dr. Franca Derganca« Nova Gorica je najmlajša splošna bolnišnica v Sloveniji. Leta 1974 so jo poimenovali po kirurgu Francu Dergancu: Doktorja je osebno poznala tudi gospa Dolores Čefarin, ki je bila v bolnišnici zaposlena kot bolničarka. Mateja Grebenjak je gospo, ki ne mara naziva "gospa", obiskala v Domu starejših občanov Kresnice v Ajdovščini.

Od setve do žetve Vinogradniki z letošnjo sicer izjemno letino v primežu podnebnih sprememb

Pred skorajšnjim največjim vinogradniškim praznikom, ko se mošt spremeni v vino in kleti na široko odprejo vrata vinoljubcem, smo preverili, kakšen vinski letnik je v sodih. Vinarji so že ob trgatvah napovedali, da je pridelka bistveno manj, a kakovost je izjemna. Ob tem opozarjajo še na vse težje razmere na vinskem trgu in – kot smo slišali v tokratni oddaji – ob vse izrazitejših podnebnih spremembah in opuščanju vinogradništva trendi v tej panogi niso pozitivni.

Radijski kviz Ali goreče olje v ponvi lahko pogasimo z vodo?

Ta mesec je osrednja tema torkovega kviza požarna varnost, pokrovitelj pa Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana. Tokratna vprašanja niso bila pretirano zahtevna. Že poslušalki Barbari, ki nas je prva poklicala, se je zataknilo le pri zadnjem vprašanju. Barbara je pripravila dober teren Jelki, ki je brez težav odgovorila na vsa vprašanja in postala zmagovalka zadnjega kviza v mesecu oktobru. Teza 1: Kot najbolj pripravljen slovenski kraj v primeru izbruha požara v naravi je bilo lani razglašeno naselje Požarje. Odgovor: Ne Teza 2: Vsi gasilni aparati so primerni za gašenje vseh vrst požarov. Odgovor: Ne Teza 3 Zgorevanje plastike sprošča nevarne kemikalije, kot so dioksini, ki so izjemno škodljivi za zdravje. Odgovor: Da Teza 4 Goreče olje v ponvi lahko pogasimo z vodo. Odgovor: Ne Teza 5: Požarni alarm je najbolj učinkovito nameščen v kotih posamičnih prostorov. Odgovor: Da

None in nonoti Jože Hozjan: Nisem bil dovolj resen, da bi razmišljal o družini

V rubriki None in nonoti bomo poslušali zgodbo danes 70-letnega Jožeta Hozjana. Pri šestih letih se je iz Kočevja preselil v Sežano, tam je delal kot poštar, zaposlen je bil na Komunali, delal je tudi v proizvodnji. Kot sam pravi, ga je uničil alkohol. V Domu starejših občanov Kresnice v Ajdovščini se je z njim pogovarjala Mateja Grebenjak.

Od setve do žetve Pobuda za večjo pridelavo krompirja

Samooskrba s krompirjem v Sloveniji zadnje desetletje ne dosega niti 70-odstotnega deleža. Nič drugače ni tudi na Primorskem; tam se s pridelavo krompirja – ob vrtičkarjih – ukvarja približno 1.850 kmetij na približno 400 hektarjih površin. Pomemben razlog za upad pridelave krompirja so po mnenju stroke cenovna nihanja na trgu in premajhna organiziranost pridelovalcev. Na Goriškem želijo spodbuditi pridelovalce in gostince k večjemu sodelovanju na podlagi čim širše in čim raznovrstnejše ponudbe krompirjevih jedi. Poudarek je na njoku kot novem gastronomskem povezovalnem čezmejnem produktu. Več v oddaji, v kateri bomo govorili tudi o vse večjem zanimanju vinogradnikov za stare vinske sorte. Te obetajo in so tržno zanimive, poudarjajo vinarji na Primorskem. V oddaji smo se pozanimali tudi o letini sadja v koroških sadovnjakih.

Petkova anketa Kakšen pomen ima za vas obisk grobov? Je to tradicija, obveza, ali način ohranjanja spomina?

Bliža se 1. november, praznik, ki je že stoletja globoko vpet v našo kulturo kot dan, ko se spominjamo tistih, ki jih ni več med nami. Na ta dan mnogi obiščejo pokopališča, urejajo grobove, prižigajo sveče in polagajo cvetje, velikokrat se ob grobu zbere celotna družina. Gre za tradicijo, ki nosi globok pomen, predvsem za starejše generacije. Prav starejši čutijo dolžnost do pokojnih, da ohranjajo njihov spomin. Zanje to ni zgolj obveza. Urejanje groba je zanje ritual, ki izraža spoštovanje in hvaležnost, grob postane prostor spomina na tiste, ki so bili nekoč del naših življenj. Kaj pa mladi? Ali še vedno doživljajo obisk pokopališč kot del svoje identitete in tradicije? Kakšen pomen ima za vas obisk grobov? Je to tradicija, obveza, ali način ohranjanja spomina? Kako ohranjate to tradicijo?

Zjutraj Frazemi, ki so jih iz rokava stresli učenci OŠ Koper

Kaj so frazemi in katere najpogosteje uporabljajo, smo vprašali osmošolce Osnovne šole Koper, ki so se preizkusili tudi v poznavanju pomena frazemov.

Kotiček za jeziček Naj me koklja brcne, če ni res!

V prvem nizu letošnjih jezikovnih tematik vam naši študentje ponujajo razlage frazemov, ki so povezani z živalmi. Danes vstopamo v kokošnjak, kjer se zlahka zgodi, da vas 'koklja brcne'.

Kotiček za jeziček Vse najboljše, Kotiček za jeziček!

Kotiček za jeziček je naša stalna radijska rubrika, ki jo že deset let pripravljajo študenti in študentke Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem pod vodstvom mentoric z Oddelka za slovenistiko in radijske lektorice. Študenti skušajo na enostaven način poslušalcem razložiti različne zagate, ki se pojavijo pri jezikovni rabi (pravopisne, slovnične, pravorečne, pomenske, skladenjske, frazeološke …). Rubrika predstavlja lep primer popularizacije znanosti med splošno javnostjo. Za študente pa je pomembna, ker si pridobivajo izkušnje, ki jih bodo lahko uspešno uporabili pri kasnejšem poklicnem delovanju. Radijska rubrika je leta 2018 prejela priznanje prometej znanosti, ki ga od leta 2003 podeljuje Slovenska znanstvena fundacija. Ob jubileju rubrike je Nataša Benčič v studio povabila mentorice: doc. dr. Klaro Šumenjak, doc. dr. Jano Volk in doc. dr. Vladko Tucovič Sturman. Pogovarjale so se o prvih korakih Kotička, o delu s študenti, pogostih jezikovnih spodrsljajih in še marsičem. Vabljeni k poslušanju!

Radijski kviz Je potrebno pri gorečem motorju avtomobila takoj odpreti pokrov?

Mesec oktober je mesec požarne varnosti, pokrovitelj tokratnega kviza pa Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana, ki je poslušalcu Vladimirju podaril gasilni aparat. Vladimir je imel v tem jutru srečo, kar dvakrat bi skoraj izpadel iz kviza. Prisluhnite, kje se je najbolj zatikalo, a se je na koncu vendarle vse dobro izšlo. Teza 1: Pri nas je živa vraža, da se moramo, brž, ko zagledamo dimnikarja, prijeti za nos! DA / NE Teza 2: Gasilne aparate lahko uporabljamo neomejeno število let, če jih redno pregledujemo. DA / NE Teza 3: Teza: Prvi korak pri evakuaciji je preizkusiti kljuko vrat, da ugotovimo, ali so vrata vroča. DA / NE Teza 4: Pri požaru v avtu je treba takoj odpreti pokrov motorja in poskusiti pogasiti ogenj. DA / NE Teza 5: Gasilski aparati za gospodinjstva so pogosto polnjeni s peno ali prahom. DA / NE

Dnevni program

Dopoldan in pol Sin me je presenetil in mi izpolnil željo po klekljanju

Veliki Dol je bil do leta 1956 središče klekljanja na Krasu. Leta 1909 so namreč v kraju ustanovili čipkarsko šolo, v kateri se je te veščine privadilo veliko mladih deklet. Zadnja leta to tradicijo obuja Kulturno društvo Kalunca, ki vrsto let v maju priredi enodnevni čipkarski dogodek. V prihodnjih mesecih bodo v društvu s finančno pomočjo občine Sežana uresničili dolgoletno željo in v stavbi stare šole pridobili večnamenski prostor za vse svoje potrebe; delavnice, predavanja, stalno zbirko in še kaj.

Dopoldan in pol Ikona primorske glasbene scene ustvarila Pesem in pol

Anika Horvat predstavlja povsem novo skladbo z naslovom Ptice v nas. "To je pesem o vzponih in padcih, ki nas vodijo do spoznanj, kaj nas v življenju resnično žene in kako lahko poletimo na krilih svobode," o novem singlu pove Anika. Pri ustvarjanju skladbe so sodelovali Kevin Koradin, Clifford Goilo ter Gregor Stermecki, ki je s svežim pristopom prispeval k zgodbi pesmi.

Dopoldan in pol Upamo, da ga bodo obnovili, ker imamo vsi res radi to igrišče!

Počitniški teden smo izkoristili za obisk igrišč. Verjetno že veste, da nas je navdihnil mladinski film 'Igrišča ne damo', ki govori o otrocih, ki se uprejo odraslim in igrišče rešijo pred uničenjem. O otrocih, ki so spet radi več zunaj. Serijo reportaž zaključujemo v Podgradu. Ob tamkajšnji osnovni šoli stoji nogometni športni park z velikim travnatim igriščem ter manjšim igriščem z umetno travo, ki so ga postavili pred skoraj 20 leti. In prav slednje je priljubljeno zbirališče otrok.

Dopoldan in pol Saki recitira: kreativno ustvarjanje nevsakdanje profesorice

Ko se nas neka pesem dotakne, je to lahko zaradi marsičesa; na primer vokala, glasbe, melodije ali besedila. Včasih tudi zaradi kombinacije vsega naštetega. Sandra Antić je nevsakdanja profesorica nemščine in sociologije, ki ima posebno strast. Pred osmimi leti je začela recitirati in po svoje interpretirati pesmi. Vsako recitacijo pospremi s posebno glasbeno podlago in z domiselnim videospotom, to pa nato objavi na socialnih omrežjih pod imenom SAKI RECITIRA. Začela je z recitiranjem slovenskega rapa, potem pa je svoj repertoar razširila na druge jezike in žanre. Kot nam je povedala, je ena od njenih recitacij postala celo učno gradivo v osnovnih šolah.

Dopoldan in pol Igrišče v Kanalskem Lomu: od malonogometnih turnirjev do praznovanj

V počitniškem tednu obiskujemo primorska igrišča. Navdih za to serijo počitniških reportaž nam je dal nov slovenski mladinski film »Igrišča ne damo« režiserja Klemna Dvornika, ki meni, da danes otroci odraščajo drugače. Veliko bolj, da so odprti za igro zunaj, saj izkušnjo odraščanja s konca osemdesetih in devetdesetih starši prenašajo na otroke t. i. generacije alfa. Ta teden smo bili z mikrofoni in snemalniki že v Šaredu, Lokavcu in Piranu. Danes pa gremo na severno Primorsko, natančneje v Posočje. Na prvi dan šolskih počitnic se je v Kanalski Lom zapeljala Mariša Bizjak.

Radio Koper svetuje Smisel varčevanja ni v odrekanju

Danes je svetovni dan varčevanja. Razglasili so ga leta 1924 na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v italijanskem mestu Milano, na katerem so se zbrali predstavniki približno 7.000 hranilnic in njihovih podružnic iz 27 držav. Svetovni dan varčevanja je namenjen promociji varčevanja po vsem svetu in ozaveščanju javnosti o pomembnosti varčevanja za sodobna gospodarstva in posameznike. O tem, kako začeti varčevati in zakaj je to pomembno, nam bo v svetovalni oddaji povedala Karolina Jovanoska, psihoterapevtka, podjetnica in coachinja za finančno miselnost. K poslušanju vabi Mateja Brežan.

Odprto za srečanja "Če lahko govorimo o Benečiji, je to naša bogatija."

Po poklicu je učiteljica, sicer pa tudi članica Beneškega gledališča. Igra harmoniko, spremlja plesalce FS Živanit in je dejavna pri še treh glasbenih zasedbah. Anna Bernich je pomemben člen kulturnega življenja nediških dolin, njena beneška govorica pa je ena sama pesem. V oddaji boste slišali štiri stare ljudske beneške skladbe, ki jih je posnela v našem studiu Hendrix.

Pesem tedna »To je resnična zgodba«

Po tokratno Pesem tedna smo se peljali v obratno smer, iz Pirana v Goričko in še vmes, v Medžimurje. Tam sta se našla skupina Ogenj in Vlado Kreslin …

Morje in mi Posegi v morje in priobalni del ne smejo povzročati dodatne škode

Kako gradnje v morju vplivajo na morske organizme? Koliko slovenske obale sploh še imamo v naravnem stanju? Zakaj ne moremo več dopustiti doslej večinoma slabih praks posegov v morje in priobalni prostor? Še posebej ob dejstvu, da bo priobalni del potrebno zaščiti pred dvigom gladine morja zaradi podnebnih sprememb? Pa lahko, denimo v Koprskem zalivu, preprečimo, da bi se muljasti sediment ob gradnji razpršil po celotnem zalivu in prekril morske organizme, ki živijo na dnu? In kaj pomeni, da je potrebno naravo po Evropski direktivi obnavljati, ne le vračati v stanje pred posegi? O vsem tem se v oddaji Morje in mi pogovarjamo z Robertom Turkom, predsednikom Nacionalnega odbora za Desetletje oceanov. Oddajo je pripravila Lea Širok.

Dopoldan in pol Stadion Piran je prostor igre, druženja in zabave

V piranski občini je veliko možnosti za organizirano vadbo, med drugimi so na voljo športi z žogo in vodni športi. Posebno poglavje predstavlja prosta vadba, tudi zanjo je v Piranu dovolj prostora. Športni park Stadion Piran vsak dan gosti obiskovalce različnih generacij, največ je mladih, ki so željni igre, druženja in zabave. Utrip je zabeležil Primož Čepar.

Primorski kraji in ljudje Primorci, ki živijo v Bosni in Hercegovini

Slovenci so v Sarajevu leta 1934 ustanovili Slovensko društvo Cankar, ki letos praznuje 90-letnico ustanovitve. Z Radiem Koper smo za člane društva septembra pripravili »slovenski dan«, še posebej za Slovence primorskih korenin. V oddaji slišite Boženo Obratil, Cecilijo in Mateja Slokar, Aleksandro in Umo Šarac Bečirević ter prof. dr. Marijano Semič Šečibović.

Koncerti iz studia Hendrix

Najnovejše

Primorski dnevnik Zaradi dvigovanja morja trenutno najbolj na udaru sistem odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda

Po enem od scenarijev bi Koper in Izola do leta 2100 znova lahko postala otoka, ogrožene bi bile sečoveljske in strunjanske soline, Piran pa bi bil zaradi vpliva plimovanja dnevno poplavljen. V oddaji tudi o tem: - Bo smučišče Cerkno to zimo sploh obratovalo? - Obnova bolnice Franje se 15 mesecev po lanskih ujmah še ni začela. - Denar za zavod Lomonosov, po zagotovilih Univerze na Primorskem, porabili namensko.

Opoldnevnik Radio Koper je odprl prenovljen radijski studio v Novi Gorici

Danes je za novogoriški studio Radia Koper pomemben dan. Slovesno so odprli prenovljen radijski studio, ki je po več kot 40 letih dobil moderno podobo. Nova tehnološka oprema pa sledi opremi vseh radijskih studijev na Radiu Slovenija. V oddaji tudi o tem: -ZDA izbirajo 47. predsednika. -Začela se bo prenova vipavske hitre ceste. -Onesnaženja s stirenom v Vodarni Močila ne bodo kazensko preganjali. -Partizanska bolnica Franja 15 mesecev po veliki ujmi še čaka na začetek obnove.

Dopoldan in pol Sin me je presenetil in mi izpolnil željo po klekljanju

Veliki Dol je bil do leta 1956 središče klekljanja na Krasu. Leta 1909 so namreč v kraju ustanovili čipkarsko šolo, v kateri se je te veščine privadilo veliko mladih deklet. Zadnja leta to tradicijo obuja Kulturno društvo Kalunca, ki vrsto let v maju priredi enodnevni čipkarski dogodek. V prihodnjih mesecih bodo v društvu s finančno pomočjo občine Sežana uresničili dolgoletno željo in v stavbi stare šole pridobili večnamenski prostor za vse svoje potrebe; delavnice, predavanja, stalno zbirko in še kaj.

Jutranjik Kdo bo prihodnja štiri leta v Beli hiši?

V Združenih državah Amerike bodo danes predsedniške volitve, na katerih bodo volivci odločili, ali se bo v Belo hišo vrnil republikanec Donald Trump ali pa bo država dobila prvo predsednico, demokratko Kamalo Harris. Predsedniška tekma je neodločena do konca, izid pa bo odvisen od glasovanja v tako imenovanih nihajočih državah, ki niso tradicionalno demokratske ali republikanske. V oddaji tudi o tem: -V varno in zadostno oskrbo s pitno vodo s povezavo štirih regionalnih primorskih vodovodov. -Postopki za izgradnjo sončne elektrarne v Dekanih se nadaljujejo. -Radio Koper slovesno odpira prenovljen radijski studio v Novi Gorici.

Primorski dnevnik 12 primorskih občin se je zavezalo k skupni vodooskrbi

Župani 12 južnoprimorskih občin so dopoldan naredili prvi korak k vzpostavitvi skupnega sistema oskrbe s pitno vodo. Sprejeli so osnutek dokumenta identifikacije investicijskega projekta, ki bo povezal štiri regionalne vodovode - Rižanski vodovod Koper, Kovod Postojna, Kraški vodovod Sežana in Komunalo Ilirska Bistrica. Naložba naj bi stala skoraj 117 milijonov evrov, od tega država in evropska kohezija prispevata 92 milijonov, občine pa bodo v prihodnjih šestih letih v svojih proračunih skupaj zagotovile nekaj manj kot 30 milijonov evrov. Ostali poudarki: - V Gočah si želijo, da bi avtobus če naprej ustavljal v vasi. - Ankaranska občina bo za univerzalne štipendije namenila 280 tisoč evrov. - Med nominiranimi za mednarodno Spominsko nagrado Astrid Lindgren so tudi Bistričan in Rezijani.

Aktualno Radia Koper Italija z njegovo pomočjo spoznava slovenske antifašiste

Raziskovalec fašističnih taborišč Giuseppe Lorentini je prejel naziv "viteza reda za zasluge Italijanske republike". V zadnjih letih se je Lorentini ukvarjal z zgodovinskimi raziskavami in krepitvijo spomina na nekdanje fašistično taborišče Casoli, ki je delovalo med letoma 1940 in 1944. V fašističnem taborišču v Casoliju je bilo zaprtih več Slovencev, med katerimi tudi tržaški odvetnik Fortunat Mikuletič (1885-1965). Svoje bridke izkušnje v internaciji je opisal v knjigi Internatitis, ki je izšla leta 1974, še prej pa leta 1958 kot podlistek v Primorskem dnevniku. Mikuletičevo zapuščino raziskuje zgodovinar Giuseppe Lorentini, ki je dal pobudo za italijanski prevod Internatitisa, za katerega bo poskrbel Ravel Kodrič.

Glasba po željah Glasba po željah

Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.

Opoldnevnik Ob dnevu pravosodja: predsednik Vrhovnega sodišča meni, da je večina sodnikov vendarle zadovoljna s popravkom plač

Danes je dan pravosodja v spomin na četrti november 1918. Takrat je začela veljati uredba o ureditvi in delovanju pravosodja, po kateri je uradni jezik na sodiščih postala slovenščina. V oddaji tudi o tem: - V Benečiji usiha stik s slovenskim jezikom in kulturo. - Krajani Goč se ne strinjajo z novo avtobusno linijo. - Primorska nogometna prvoligaša sta lahko zadovoljna.

Dopoldan in pol Ikona primorske glasbene scene ustvarila Pesem in pol

Anika Horvat predstavlja povsem novo skladbo z naslovom Ptice v nas. "To je pesem o vzponih in padcih, ki nas vodijo do spoznanj, kaj nas v življenju resnično žene in kako lahko poletimo na krilih svobode," o novem singlu pove Anika. Pri ustvarjanju skladbe so sodelovali Kevin Koradin, Clifford Goilo ter Gregor Stermecki, ki je s svežim pristopom prispeval k zgodbi pesmi.

None in nonoti Dolores Čefarin: Dr. Franc Derganc je bil moj šef

Splošna bolnišnica »Dr. Franca Derganca« Nova Gorica je najmlajša splošna bolnišnica v Sloveniji. Leta 1974 so jo poimenovali po kirurgu Francu Dergancu: Doktorja je osebno poznala tudi gospa Dolores Čefarin, ki je bila v bolnišnici zaposlena kot bolničarka. Mateja Grebenjak je gospo, ki ne mara naziva "gospa", obiskala v Domu starejših občanov Kresnice v Ajdovščini.

Jutranjik Sušilnica blata na Srminu še ne deluje, kot bi morala

Marjetica Koper se odloča, ali bo znova podaljšala poskusno obratovanje sušilnice blata, ki stoji ob centralni čistilni napravi na Srminu. Po postavitvi so morali na napravi že zamenjati dele. Nadzorni svet je glede nakupa in obratovanja naročil novo pravno mnenje. V oddaji tudi o tem: - V Evropskem parlamentu se začenjajo zaslišanja komisarskih kandidatov. - Agrarna skupnost bo v zameno za degradirano območje deponije Bekovec dobila oljčnik. - V Olmu in Prisojah v koprski občini od danes poskusno nov parkirni režim.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt