Koncert ob 75. letnici Radia Koper in podelitev Ježkove nagrade

Radio Koper letos obeležuje 75 let oddajanja. Jubilej smo zaznamovali s številnimi dogodki v maju, praznovanje pa zaokrožujemo z nocojšnjim slavnostnim koncertom v Kulturnem domu Nova Gorica. To bo posebna priložnost tudi za naš javni zavod, saj bo Radiotelevizija Slovenija nocoj podelila tudi nagrado Franeta Milčinskega - Ježka. V oddaji tudi o tem: -Ministrstvo za digitalno preobrazbo bo začasno vodil Klemen Boštjančič -V Cukrarni v Ljubljani se začenja tretji Avdiofestival -Sistem E-Graditev za hitrejše pridobivanje podatkov. -Evropska prestolnica kulture se predstavlja v Državnem svetu. -Primorska nogometna prvoligaša zadovoljna na reprezentančni premor.

Napoved slavnostnega koncerta ob 75-letnici Radia Koper

Radio Koper je začel redno oddajati 24. maja 1949, torej pred 75 leti. Obletnico smo obeležili z več dogodki, praznovanje pa se bo zaključilo s slavnostnim koncertom v Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica in v prenosu na valovih našega radia. Koncert bo ponudil novo, samosvojo glasbeno zgodbo, v katero bo vtkano brezčasje življenjskih resnic o vsakem od nas v maniri kratkosapnega in hkrati gostobesednega šansona, v ritmu tanga, v improvizaciji jazza in v izrazu notranjih moči Lare Jankovič, Marka Hatlaka, Rudija Bučarja ter Iztoka Mlakarja ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija z dirigentom Patrikom Greblom. Dogodek bo s slavnostnim govorom pospremil podpredsednik vlade ter minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Na koncertu z naslovom Na kožo zapisane zgodbe bomo med drugim razkrili tudi ime letošnjega dobitnika nagrade Franeta Milčinskega - Ježka, ki jo na RTV Slovenija vsakoletno podeljujemo za izvirne dosežke in opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo žlahtni tradiciji Ježkovega duha.

Leto dni po vdoru v Izrael se konflikt širi

Natanko pred letom dni je Izrael pretresel nepričakovani morilski pohod oboroženega palestinskega gibanja Hamas. Oči mednarodne javnosti po letu dni ostajajo uprte v Bližnji vzhod. Izrael je odtlej sprožil silovite povračilne ukrepe v Gazi, vojna pa se kljub pozivom k premirju vztrajno širi še v soseščino. V oddaji tudi o tem: -Teden Univerze v Novi Gorici. -Dijaki italijanske narodne skupnosti opozarjajo na prevode maturitetnih izpitov. -V Novi Gorici koncert ob 75. obletnici Radia Koper in podelitev Ježkove nagrade. -Zmagi nogometašev Primorja in Kopra.

Slovenija v Bosno in Hercegovino pošilja pomoč

Na prizadeta območja bosta danes odšli enota za iskanje in reševanje v urbanih okoljih ter enota z reševalnimi psi. V Bosni in Hercegovini imajo danes lokalne volitve. Na najbolj prizadetih območjih, so jih preložili. V oddaji tudi o tem: - Ladja Kathrin ne pluje več proti koprskemu pristanišču. - V Gradišču pri Divači sklenili projekt poletne šole konserviranja in restavriranja. - Obljube, da bodo slovenski avtorji vključeni v italijanski program knjižnega sejma, so izpuhtele. - Primorska nogometna prvoligaša bosta igrala z ljubljanskima kluboma.

V Novi Gorici se predstavljajo gasilska društva in ostale enote za zaščito in reševanje na Goriškem

Civilna zaščita mestne občine Nova Gorica in tamkajšnje Prostovoljno gasilsko društvo sta pripravila predstavitev gasilstva, enot civilne zaščite in policije na Goriškem. Obiskovalci in mimoidoči si lahko med drugim ogledajo reševanje pogrešanih ljudi z reševalnimi psi, akcijo gašenja požara in reševanja ponesrečencev. Kot s prizorišča poroča Valter Pregelj, je tudi močno počilo. V oddaji tudi o tem: - Zapiranje trgovin na podeželju ima negativne posledice: za starejše lokalno prebivalstvo in samooskrbo. - Ginekološko-porodniški oddelek izolske bolnišnice obeležuje 70 let. - Začenja se državno prvenstvo v odbojki.

Novogoriška občina pridobila po milijon evrov za letni bazen in kanalizacijo na Gradišču nad Prvačino

Novogoriška občina bo z državno pomočjo sanirala letni bazen in izpeljala finančno zahtevno izgradnjo kanalizacije na Gradišču nad Prvačino. V oddaji tudi o tem: - Mladi v Kopru z evropskimi poslanci tudi o stanovanjski politiki in javnih prevozih. - Začenja se mednarodni festival sodobne in intermedijske umetnosti IZIS. - Novogoriška občina in območna Karitas z roko v roki zbirata pomoč za ljudi v stiski.

Nov dom za starejše v Olmu bo kmalu sprejel prve stanovalce

Center so odprli prvega oktobra, 14. oktobra se bodo vanj začeli seliti prvi stanovalci. Selitev bo postopna, narekoval jo bo tudi uspeh pri zaposlovanju kadra. Vodstvo družbe DEOS, ki je dom v Kopru zgradila, načrtuje, da bi prostore dokončno zapolnili v šestih mesecih. V oddaji tudi o tem: - Občina Ajdovščina v prihodnjih dveh letih za naložbe namenja 80 milijonov evrov. - V tržaškem gledališču premiera koprodukcijske predstave Woyzeck. - Znan je najnovejši seznam nogometnih reprezentantov.

Veter na Primorskem podiral drevesa, ali bo poganjal tudi vetrnice nad Ilirsko Bistrico?

Po 13 letih, takrat je propadel poskus Elektra Primorska, da bi na Volovji rebri postavil park vetrnih elektrarn, so vzpetine nad Ilirsko Bistrico zopet aktualne. Tokrat gre za pobudo družbe Alpe Adria Energija Gamit iz Rečice pri Savinji, za katero stoji investitor iz Avstrije, vetrnice pa bi po njegovem načrtu stale bližje kraju. Ministrstvo za naravne vire in prostor je objavilo pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta, z občine in civilne iniciative pa sporočajo, da pobude ne podpirajo. Ostali poudarki oddaje: - Izrael nadaljuje z napadi na Bejrut, nestalne članice Varnostnega sveta ZN pozvale k takojšnji prekinitvi sovražnosti. - Država bo prispevala milijon za hotel v Kampu Lijak. - Za duševno zdravje je treba skrbeti tudi na delovnem mestu.

Dvorano Bonifika poplavlja - kdaj bodo popravili streho?

Streha je včeraj ob nalivu tako puščala, da so morali odpovedati srečanje v prvi rokometni ligi. Direktor občinskega javnega zavoda za šport Duško Madžarevič je povedal, da so dlje časa ugotavljali, kje je težava, saj je streha sestavljena iz stekla, lepenke in peska ter pločevine. Njena obnova je že predvidena, a morajo počakati na suho vreme. V oddaji tudi o tem: - V Sloveniji ni zavedanja o boju proti korupciji. - Vas Otošče iz Divače v občino Vipava. - V Novi Gorici festival sodobnih umetniških praks ROR.

Kdaj še več novih stanovanj v Kopru?

S simbolično predajo ključev petčlanski družini sta mestna občina Koper in njen stanovanjski sklad zaključila graditev v soseski nova Dolinska. V blok s 75 javnimi najemnimi stanovanji se bo v prihodnjih dneh vselilo 248 občank in občanov. Kje in kdaj bosta sklad in občina gradila naprej? Tjaša Škamperle

Obilno deževje do jutri zjutraj, na Primorskem močna burja

Agencija za okolje je izdala oranžno opozorilo za jugovzhodni in osrednji del države. Jutri hidrologi pričakujejo močnejše naraščanje rek, predvsem Krke. V Kopru pa je ob sinočnjem deževju voda pritekla na parket in preprečila izvedbo prvenstvene tekme. To se je zgodilo po več letih opozarjanja in podstavljanja veder na stopnišču ter zadnje čase tudi na igralni površini Arene Bonifika. V javnem zavodu za šport Mestne občine Koper pojasnjujejo, da je bil tudi za zamik sanacije kriv dež. V oddaji tudi o tem - Borut Sajovic in Vinko Logaj pred prvim zaslišanjem v državnem zboru. - Znanstveni kongres v Trstu priložnost povezovanja gospodarstva in evropskih raziskovalnih centrov. - Nogometaši Olimpije Konferenčno ligo začenjajo v Nemčiji.

Mefova nova `knjigozvočnica´

"Delujemo na polnih obratih"

"Ohranimo poletje"

"Posvečeno moji punci"

"To ste pa res zadeli v nulo"

"Ma kaj to bo samo za reklamo??"

Pesem in pol: Gregor Ravnik, Sendi in Alenka Husić

"Moment miru"

"Vse se bo izšlo, kot se mora."

"Komad je čudovit"

"Nagovarjam boga ljubezni"

None in nonoti Vera Kofol: Pri vsaki hiši smo se ustavili, zaplesali in dobili špeh, klobase, pršut…

Zabrdo je zaselek, ki se nahaja dober kilometer od kraja Grgarske Ravne in tri kilometre od Grgarja. To je območje, kjer ima pust že dolgo tradicijo. Grgarske Ravne so središče enega najstarejših slovenskih pustnih običajev. Najznačilnejše za "pustarje" so zložljive lesene škarje oziroma klešče, ki jih raztegnejo tudi več metrov daleč. Mateja Grebenjak se je v Domu upokojencev Gradišče pogovarjala s 87-letno Vero Kofol.

Od setve do žetve Pridelovalci buč v glavnem zadovoljni z letošnjo letino

V oddaji Od setve do žetve smo se tokrat ustavili pri sirarjih, in sicer pri 4. Festivalu slovenskih sirov in posvetu, na katerem so se predstavili mladi sirarji s svojimi zgodbami. Govorili pa smo še o bučah, o letošnji letini, s katero so lahko pridelovalci bolj zadovoljnikot z lansko, in posvetili pozornost tudi ajdi, poljščini, ki se v zadnjih letih vrača na naše krožnike.

Petkova anketa Zdravje na delovnem mestu

V sodobnem delovnem okolju se zaposleni pogosto soočajo z različnimi izzivi, ki lahko dolgoročno vplivajo na njihovo zdravje. Čeprav so službe postale bolj digitalizirane in se fizične obremenitve zmanjšujejo, so nove oblike zdravstvenih težav postale vsakdan. Delo za računalnikom, dolgotrajno sedenje, slaba drža ter dvigovanje težjih predmetov lahko resno ogrozijo naše zdravje, še posebej, če se teh tveganj ne zavedamo pravočasno. Med najpogostejše težave sodijo bolečine v hrbtu, vratu, ramenih in okončinah. Delo pred računalnikom več ur na dan lahko vodi v slabo držo, kar obremenjuje hrbtenico in povzroča kronične bolečine. Poleg tega dolgotrajno sedenje upočasni cirkulacijo krvi v nogah, kar lahko povzroči otekanje nog in dolgoročne težave s krčnimi žilami. Kakšni so najpogostejši problemi, s katerimi se soočate na delovnem mestu, in kako jih lahko preprečimo, smo preverili v petkovi anketi.

Radijski kviz So prvi kavni filter izumili v 17. stoletju na Nizozemskem?

Na mednarodni dan kave je bila tematika kviza kot na dlani. Bi znali odgovoriti na tokratna vprašanja našega nagradnega kviza? 1. Kava izvira iz Latinske Amerike, kjer so jo prvi začeli gojiti. DA / NE 2. Znanstvene študije so pokazale, da lahko zmerno uživanje kave zmanjša tveganje za nekatere kronične bolezni, kot je sladkorna bolezen tipa 2. DA / NE 3. Prvi kavni filter so izumili v 17. stoletju na Nizozemskem. DA / NE 4. Kofein je naravni pesticid, ki kavo ščiti pred škodljivci. DA / NE 5. V Sloveniji povprečno oseba na leto popije več kot 5 kg kave. DA / NE Če ne veste, prisluhnite posnetku. • Odgovor: Da • Obrazložitev: Slovenija spada med države, kjer je pitje kave priljubljeno, s povprečno porabo več kot 5 kg kave na prebivalca na leto. To jo uvršča med države z višjo porabo kave na svetu, čeprav ne dosega porabe v Skandinaviji, kjer je ta še višja.

Zjutraj Otroci razmišljajo: Kdaj smo stari? Kako prepoznaš starega človeka?

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1990 razglasila 1. oktober za mednarodni dan starejših. S to besedo običajno označujemo osebe, stare 65 let ali več. Število starejših v Sloveniji narašča: 1. januarja letos jih je bilo dvakrat toliko kot leta 1991. Kaj se lahko otroci naučijo od starejših? Kako prepoznaš starega človeka? Kdaj smo stari? O starosti danes razmišljajo učenci OŠ Frana Erjavca iz Nove Gorice.

None in nonoti Klavdija Jamšek: Harmonika se mi je zdela preveč ciganska, klavir pa bolj »fin«.

Miren leži tik ob italijanski meji, znan je predvsem po čevljarski tradiciji. Kraj se lahko pohvali z najmanjšim muzejem v državi. V stražarskem stolpu je na ogled razstava o življenju ob novi državni meji, ki je leta 1947 razdelila ozemlje Goriške na dva dela. V tem kraju ob reki Vipavi je odraščala 90-letna Klavdija Jamšek. Z njo se je pogovarjala Mateja Grebenjak.

Od setve do žetve Kmetijska zemljišča je treba zaščiti pred pozidavo

V ospredju oddaje je vprašanje trajne zaščite kmetijskih zemljišč. Sedanji sistem prostorskega načrtovanja ga ne zagotavlja. Z direktorico Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Ireno Tušar se pogovarjamo o dolgoročnih zakupih državnih kmetijskih površin. Pozornost bomo namenili tudi ekološkemu kmetijstvu, ki se ne more pohvaliti z rastjo, kot tudi ne s prodorom v kuhinje javnih zavodov. Med ključnimi nalogami dejavnikov na tem področju so izmenjava dobrih praks, ozaveščanje in povezovanje.

Zjutraj So mladi danes v šoli primerno oblečeni?

V današnjem svetu oblačenje in vedenje igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju naše osebne in družbene podobe. Kaj je prav, kaj ne, pravila si postavljamo sami, postavlja nam jih tudi okolje. Kaj je primerno obleči v šoli? Obstajajo tehtni razlogi, zakaj je v šolskem okolju priporočljivo ohranjati določeno mero diskretnosti, zlasti za dijakinje. Se strinjate? Mateja Grebenjak se je odpravila na ulice in najprej ustavila dijake in dijakinje, pa tudi starejše. Kako se odločijo, kaj si bodo oblekli za v šolo? Koliko besede imajo starši pri tem? Ali naletijo kdaj na očitke, da so neprimerno oblečeni? Kaj pa starejši, kaj menijo oni? So mladi primerno oblečeni za v šolo?

Radijski kviz Je barva jesenskega listja posledica povečanega klorofila v listih?

V jutranjem kvizu smo se tokrat posvetli jeseni? Spraševali smo se, koliko vitamina C ima kostanj, kdaj lahko opazujemo Leonide na nebu in kaj se dogaja z ravnjo klorofila v listih v tem času. Veliko klicateljev se je zvrstilo, med rubriko smo se veliko nasmejali, a najslajše se je smejala Irena, ki je z nekaj pomoči uspešno rešila izzive tokratnega kviza.

None in nonoti Valerija Šemole: Dali so mi tudi meso, čeprav »žavtavo«, ker ni bilo hladilnikov.

97 let šteje današnja pripovedovalka v rubriki None in nonoti. Valerija Šemole, doma iz Tabora nad Dornberkom, je odraščala v družini s 5 otroki. Zaradi službe se je veliko selila po Sloveniji, ljubezen pa jo je znova pripeljala na Primorsko. Z gospo Valerijo se je, tudi o poroki, pogovarjala Mateja Grebenjak.

Od setve do žetve Pogled v štiriletno delo kmetijsko gozdarske zbornice

Pred prihajajočimi oktobrskimi volitvami Kmetijsko gozdarske zbornice smo se z direktorjem Janezom Pircem pogovarjali o delovanju te največje nevladne kmetijske organizacije v zadnjih štirih letih. Volitev se sicer lahko udeleži dobrih 110.000 lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov in približno 2000 pravnih oseb. Pirc volilne upravičence poziva, naj se na glasovanje odpravijo v čim večjem številu, saj lahko samo tako posredno sodelujejo pri oblikovanju kmetijske politike. V oddaji tudi o letošnjem pridelku hmelja – sezona, pravijo, je bila podpovprečna in o trgatvi v Radgonskih goricah, ki se je začela veliko prej kot običajno. Kdo vse je trgal in kakšna je bila letina?

Dopoldan in pol Z ljubiteljsko kulturo kraj živi

Ta konec tedna je v sosednji Italiji potekal Festival Slovenija v Beneški laguni, eden številnih festivalov pod znamko Si.in, ki že 8. leto promovira slovensko ljubiteljsko kulturo v tujini. Festivali potekajo še v Pragi, Beogradu, Slavoniji, na Ohridu, Opatiji in drugje. V Beneški laguni, natančneje Jesolu, je bil drugič in bil je rekorden. Udeležilo se ga je 35 kulturnih društev iz vse Slovenije, od tega 9 primorskih, skupaj je bilo 800 nastopajočih. Na pot se je s Kulturnim društvom Dobra volja Škofije in Kulturno-umetniškim društvom Mirta Izola v petek zgodaj zjutraj odpravila tudi naša novinarka Mateja Brežan ter v mikrofon ujela popotovanje vse od ogleda Benetk in priprav na nastope, medsebojna povezovanja, do utripa s prizorišč. Prisluhnimo, kakšne zgodbe nam odstira ljubiteljska kultura.

Primorski kraji in ljudje Romeo Volk: Plošča z glasbo iz Rezije je bila ena od prelomnic

Romeu Volku z ilirskobistriškega je bila ljubezen do domače pesmi in besede položena že v zibelko. Oče in strici so bili godci, ob vsakem prazniku je pri njih vladalo svečano vzdušje, del tega pa sta bila tudi prepevanje in glasba. Zato se ne gre čuditi niti temu, da sta glasbeno nadarjena tudi Volkova hči in sin. Vsi skupaj ustvarjajo in poustvarjajo domačo glasbo v triu Volk Folk (izg. Volk). Romeo Volk pa ni le glasbenik. Je tudi likovni ustvarjalec, rezbar in raziskovalec ljudskega izročila, številni rodovi osnovnošolcev z Bistriškega se ga spominjajo kot naj-učitelja. Ne nazadnje je poslikal tudi panjske končnice za čebelnjak kralja Karla III. in ilustriral ter oblikoval številne knjige in brošure ter pripomogel k oživitvi škoromatije. Z njim se je pogovarjala Sabrina Mulec.

Dopoldan in pol Vera Poljšak: Biti učitelj je poslanstvo - poklic, ki ga moraš imeti rad

Svetovni dan učiteljev se letos posveča vlogi učiteljev in vzgojiteljev pri sooblikovanju prihodnosti sveta. Da je njihovo poslanstvo izjemnega pomena za mlade generacije, meni tudi nekdanja učiteljica Vera Poljšak. Od začetka 50-ih let minulega stoletja je poučevala na slovenskih šolah na Tržaškem, nazadnje v Barkovljah, kjer je še vedno dejavna v kulturnem društvu. Za učiteljski poklic se je navdušila že, ko je sama obiskovala prvi razred. Kot večkrat pravi, je rojena učiteljica. Prizadevala si je, da bi učenci razumeli snov in jim na vse načine pomagala z veliko iznajdljivosti, veselja, potrpežljivosti, ki jih je vnesla v svoj poklic.

Dopoldan in pol Izurila je psa, ki zazna in nakaže gluten v hrani

Ob svetovnem dnevu varstva živali, ki ga zaznamujemo 4. oktobra, smo se pogovarjali z inštruktorico za šolanje psov vodnikov in pomočnikov, izkušeno kinologinjo Majo Golob. V svoji več kot 30-letni karieri je izšolala približno 100 psov, ki so ali še pomagajo slepim in slabovidnim, invalidom na vozičkih, gluhim, diabetikom, alergikom, epileptikom in avtistom. Maja Golob je od nekdaj velika ljubiteljica živali, dolgoletna vzrediteljica sibirskih huskyjev in tudi po vseh teh letih še vedno uživa pri delu s psi. Nekaj poudarkov: Zanimivo je, da si slepi zaželijo točno določeno barvo psa vodnika; recimo črno psico ali svetlo rumeno. Potem jim razložim, da pač barva res ni pomembna, ampak karakter psa. Lahko izšolam svetovnega prvaka, ampak če človek na drugi stran psa ne bo mogel obvladati, nisem naredila nič. Pse se je preveč počlovečilo. Od leta 1993 vzrejam sibirske huskyje in ne predstavljam si, da bi jih imela na kavču. To so psi, ki potrebujejo naravo, mraz in je prav, da so zunaj. Določeni psi morajo ostati prvinski.

Glasbeni abonma Poklon Miri Omerzel Mirit

Minljivost odpre praznino. Zazevala je v minulih dneh z vestjo, da se je poslovila Mira Omerzel Mirit. Mira Omerzel, nekoč Terlep, pozneje Mirit je bila doktorica muzikoloških znanosti, univ. dipl. etnologinja, etnomuzikologinja, samostojna raziskovalka, pisateljica, duhovna učiteljica, glasbenica, zvočno-energijska terapevtka, kozmična telepatka – medij za prenos Univerzalne življenjske energije – slišnega in neslišnega Univerzalnega frekvenčnega valovanja ter ustanoviteljica ansamblov Trutamora Slovenica in Vedun ter Katedre za razvoj zavesti in (samo)zdravljenje z zvokom Veduna. Bila je avtorica številnih etnomuzikoloških študij, še zlasti o ljudskih glasbilih, ter pionirka v raziskovanju razsežnosti in moči zvoka na Slovenskem in v svetu. Bila je samohodka, ki je ubirala neznana pota. Pota skrivnega. In v skrivno je odšla 18. septembra v svojem 68. letu. Mira Omerzel Mirit je bila globoko predana svojemu delu, to je iskanju zvoka in zvočnosti pozabljenega zgodovinskega spomina ter odkrivanju, predstavljanju in uporabi njegovih razsežnosti. Delovala je tudi na celotnem območju Primorske, odkrivala in poustvarjala ljudsko glasbo Istre, Rezije, Tržaškega okolj in drugih primorskih krajev ter bila svetal zgled skupini Istranova. Karel Štrekelj je pred 124 – leti v obsežnem drugem zvezku zbirke Slovenske narodne pesmi zbral tiste, ki jih je poimenoval »zaljubljene« in ob tem zapisal: »Imenoval sem jih po domače, ker rabi ta izraz zanje naš narod; jaz vsaj še nisem nikoli slišal, da bi jih kje pri nas imenovali 'ljubezenske'.«Zdi se, da ta lepa slovenska beseda »zaljubljen« zaobjema tudi delo Mire Omerzel Mirit. To je odločna radovedna iskanja iskrivih ljudsko-glasbenih drobcev in njihovih mozaičnih sestavljanj v kompleksno celoto. Zdi se, da le zaljubljenost omogoča tolikšno predanost, ki jo izpričuje dediščina Mire Omerzel Mirit. Spomini so živi, silno spoštljivi, svetlih barv, zaznamovani tudi z grenkobami okoliščin, ki zarežejo v držo samohodstva. Z nami so jih delili: bivši mož in dolgoletni sodelavec Mire Omerzel – Matija Terlep, njun sin Tine Omerzel Terlep, dolgoletna članica ansambla Trutamora Slovenica Mojka Žagar, profesor in vodja katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, dr. Svanibor Pettan ter Jasna Vidakovič, dolgoletna urednica oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi.

Pesem tedna Pokora

Drago Mislej Mef na festivalu Folkest predstavlja novi album z naslovom NOVELE

Radio Koper svetuje Najboljša vaja za krepitev telesa je tista, ki jo delaš

V svetovalni oddaji se bomo pogovarjali o težavah z zdravjem, ki se lahko nakopičijo v službah. Slaba drža, dolgotrajno stanje na mestu ali sedenje, dvigovanje težjih predmetov, delo pred računalnikom in še mnoge druge situacije lahko dolgoročno pustijo posledice na naših okončinah, hrbtu, ramah, vratu, nogah. Najpogosteje na težave reagiramo pozno, ko so bolečine tako močne, da je potrebno zdravljenje ali celo operativni poseg. Medtem posegamo tudi po protibolečinskih tabletah. Toda vse to si lahko olajšamo. Kako, nam bo povedala Barbara Fritz Marzi, višja fizioterapevtka iz Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Izola. Letošnje geslo Svetovne zdravstvene organizacije je "Vsak gib šteje" in tega se držijo tudi v Centrih za krepitev zdravja. K poslušanju vabi Mateja Brežan.

Odprto za srečanja Rado Gregorič: "Kako sem treniral Tonija Vodiška? Prevažal sem ga s karjolo!"

Gost oddaje Odprto za srečanja je Rado Gregorič, kondicijski trener Tonija Vodiška, učitelj športne vzgoje, predsednik atletskega društva Nova Aurora ter velik ljubitelj in podpornik športa. Pogovarjali se bomo o pomenu športa, o odnosu do športa s strani mladih, starejših, države. Minulih deset let Rado intenzivno spremlja športno pot olimpijonika Tonija Vodiška, zato bo osrednji del pogovora namenjen vrhunskemu športu, pogojih zanj ter izzivih, ki jih imajo profesionalni športniki na poti do najvišjih dosežkov.

Dopoldan in pol V Gambiji so otroci ponosni, da obiskujejo šolo

Gambija je dežela nasmejanih ljudi. Slednje o tej afriški deželi potrjuje tudi učiteljica Martina Maršič, ki jo je v zadnjih letih obiskala že sedemkrat. Prva pot je bila v okviru prostovoljskega programa pomoči pri izobraževanju otrok. Od takrat ji je najmanjša država celinske Afrike, v kateri poleg uradne angleščine govorijo več lokalnih jezikov, zlezla pod kožo. Marsikateri otroci v Gambiji si želijo, da bi lahko obiskovali šolo. K pouku se namreč vključijo ko in če lahko. Martino Maršič smo obiskali na šoli v Marezigah, kjer poučuje razredni pouk.

Morje in mi Z raziskovalno ladjo po Tihem oceanu

Fitoplankton je pomemben del morskega ekosistema. Gre za mikroskopske organizme, ki s pomočjo fotosinteze proizvajajo kisik in so temelj morske prehranjevalne verige. S fitoplanktonom in virusi se ukvarja dr. Timotej Turk Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo - Morske biološke postaje v Piranu. Letos poleti se je v okviru raziskovalnega obiska v Združenih državah Amerike udeležil odprave na oceanografski ladji, ki jo upravlja Univerza na Havajih. Namen odprave je bil raziskati vpliv virusnih okužb na fitoplankton, predvsem kremenastih alg. Kako je potekalo vzorčenje in raziskovanje v ekosistemu kalifornijskega toka, tudi ko morje ni bilo vedno mirno, boste slišali v oddaji.

Dopoldan in pol Breda Biščak: Ko prevaja umetna inteligenca, se veliko izgubi!

Breda Biščak je prevajalka, moderatorka in analitična psihoterapevtka, ki ji je pred petimi leti stanovsko Društvo slovenskih književnih prevajalcev za prevod romana Avgust Johna Williamsa podelilo Sovretovo nagrado. Primorka med drugim že več kot deset let redno sodeluje tudi z mednarodnim literarnim festivalom Vilenica. Ob mednarodnem dnevu prevajalcev smo jo povabili na pogovor. Ali spletni prevajalniki predstavljajo resno konkurenco ljudem, bo poklic prevajalca kmalu le še preteklost?

Jazz v Hendrixu - Zvjezdan Ružić

Gremo plesat - Andrej Bergant in Ansambel Tik-Tak

Jazz v Hendrixu - Jani Šepetavec quartet

Gremo Plesat - Kvatropirci

RadioLive! - Tschimy

RadioLive! - Moya

RadioLive! - Anika Horvat

Jazz v Hendrixu - Milko Cočev

RadioLive! - Gregor Ravnik

Gremo Plesat - Ansambel Tonija Verderberja

RadioLive! - Bort Ross

Opoldnevnik Koncert ob 75. letnici Radia Koper in podelitev Ježkove nagrade

Radio Koper letos obeležuje 75 let oddajanja. Jubilej smo zaznamovali s številnimi dogodki v maju, praznovanje pa zaokrožujemo z nocojšnjim slavnostnim koncertom v Kulturnem domu Nova Gorica. To bo posebna priložnost tudi za naš javni zavod, saj bo Radiotelevizija Slovenija nocoj podelila tudi nagrado Franeta Milčinskega - Ježka. V oddaji tudi o tem: -Ministrstvo za digitalno preobrazbo bo začasno vodil Klemen Boštjančič -V Cukrarni v Ljubljani se začenja tretji Avdiofestival -Sistem E-Graditev za hitrejše pridobivanje podatkov. -Evropska prestolnica kulture se predstavlja v Državnem svetu. -Primorska nogometna prvoligaša zadovoljna na reprezentančni premor.

Dopoldan in pol Z ljubiteljsko kulturo kraj živi

Ta konec tedna je v sosednji Italiji potekal Festival Slovenija v Beneški laguni, eden številnih festivalov pod znamko Si.in, ki že 8. leto promovira slovensko ljubiteljsko kulturo v tujini. Festivali potekajo še v Pragi, Beogradu, Slavoniji, na Ohridu, Opatiji in drugje. V Beneški laguni, natančneje Jesolu, je bil drugič in bil je rekorden. Udeležilo se ga je 35 kulturnih društev iz vse Slovenije, od tega 9 primorskih, skupaj je bilo 800 nastopajočih. Na pot se je s Kulturnim društvom Dobra volja Škofije in Kulturno-umetniškim društvom Mirta Izola v petek zgodaj zjutraj odpravila tudi naša novinarka Mateja Brežan ter v mikrofon ujela popotovanje vse od ogleda Benetk in priprav na nastope, medsebojna povezovanja, do utripa s prizorišč. Prisluhnimo, kakšne zgodbe nam odstira ljubiteljska kultura.

None in nonoti Vera Kofol: Pri vsaki hiši smo se ustavili, zaplesali in dobili špeh, klobase, pršut…

Zabrdo je zaselek, ki se nahaja dober kilometer od kraja Grgarske Ravne in tri kilometre od Grgarja. To je območje, kjer ima pust že dolgo tradicijo. Grgarske Ravne so središče enega najstarejših slovenskih pustnih običajev. Najznačilnejše za "pustarje" so zložljive lesene škarje oziroma klešče, ki jih raztegnejo tudi več metrov daleč. Mateja Grebenjak se je v Domu upokojencev Gradišče pogovarjala s 87-letno Vero Kofol.

Jutranjik Leto dni po vdoru v Izrael se konflikt širi

Natanko pred letom dni je Izrael pretresel nepričakovani morilski pohod oboroženega palestinskega gibanja Hamas. Oči mednarodne javnosti po letu dni ostajajo uprte v Bližnji vzhod. Izrael je odtlej sprožil silovite povračilne ukrepe v Gazi, vojna pa se kljub pozivom k premirju vztrajno širi še v soseščino. V oddaji tudi o tem: -Teden Univerze v Novi Gorici. -Dijaki italijanske narodne skupnosti opozarjajo na prevode maturitetnih izpitov. -V Novi Gorici koncert ob 75. obletnici Radia Koper in podelitev Ježkove nagrade. -Zmagi nogometašev Primorja in Kopra.

Opoldnevnik Slovenija v Bosno in Hercegovino pošilja pomoč

Na prizadeta območja bosta danes odšli enota za iskanje in reševanje v urbanih okoljih ter enota z reševalnimi psi. V Bosni in Hercegovini imajo danes lokalne volitve. Na najbolj prizadetih območjih, so jih preložili. V oddaji tudi o tem: - Ladja Kathrin ne pluje več proti koprskemu pristanišču. - V Gradišču pri Divači sklenili projekt poletne šole konserviranja in restavriranja. - Obljube, da bodo slovenski avtorji vključeni v italijanski program knjižnega sejma, so izpuhtele. - Primorska nogometna prvoligaša bosta igrala z ljubljanskima kluboma.

Glasba po željah Glasba po željah

Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.

Opoldnevnik V Novi Gorici se predstavljajo gasilska društva in ostale enote za zaščito in reševanje na Goriškem

Civilna zaščita mestne občine Nova Gorica in tamkajšnje Prostovoljno gasilsko društvo sta pripravila predstavitev gasilstva, enot civilne zaščite in policije na Goriškem. Obiskovalci in mimoidoči si lahko med drugim ogledajo reševanje pogrešanih ljudi z reševalnimi psi, akcijo gašenja požara in reševanja ponesrečencev. Kot s prizorišča poroča Valter Pregelj, je tudi močno počilo. V oddaji tudi o tem: - Zapiranje trgovin na podeželju ima negativne posledice: za starejše lokalno prebivalstvo in samooskrbo. - Ginekološko-porodniški oddelek izolske bolnišnice obeležuje 70 let. - Začenja se državno prvenstvo v odbojki.

Dopoldan in pol Vera Poljšak: Biti učitelj je poslanstvo - poklic, ki ga moraš imeti rad

Svetovni dan učiteljev se letos posveča vlogi učiteljev in vzgojiteljev pri sooblikovanju prihodnosti sveta. Da je njihovo poslanstvo izjemnega pomena za mlade generacije, meni tudi nekdanja učiteljica Vera Poljšak. Od začetka 50-ih let minulega stoletja je poučevala na slovenskih šolah na Tržaškem, nazadnje v Barkovljah, kjer je še vedno dejavna v kulturnem društvu. Za učiteljski poklic se je navdušila že, ko je sama obiskovala prvi razred. Kot večkrat pravi, je rojena učiteljica. Prizadevala si je, da bi učenci razumeli snov in jim na vse načine pomagala z veliko iznajdljivosti, veselja, potrpežljivosti, ki jih je vnesla v svoj poklic.

Primorski dnevnik Novogoriška občina pridobila po milijon evrov za letni bazen in kanalizacijo na Gradišču nad Prvačino

Novogoriška občina bo z državno pomočjo sanirala letni bazen in izpeljala finančno zahtevno izgradnjo kanalizacije na Gradišču nad Prvačino. V oddaji tudi o tem: - Mladi v Kopru z evropskimi poslanci tudi o stanovanjski politiki in javnih prevozih. - Začenja se mednarodni festival sodobne in intermedijske umetnosti IZIS. - Novogoriška občina in območna Karitas z roko v roki zbirata pomoč za ljudi v stiski.

Dopoldan in pol Izurila je psa, ki zazna in nakaže gluten v hrani

Ob svetovnem dnevu varstva živali, ki ga zaznamujemo 4. oktobra, smo se pogovarjali z inštruktorico za šolanje psov vodnikov in pomočnikov, izkušeno kinologinjo Majo Golob. V svoji več kot 30-letni karieri je izšolala približno 100 psov, ki so ali še pomagajo slepim in slabovidnim, invalidom na vozičkih, gluhim, diabetikom, alergikom, epileptikom in avtistom. Maja Golob je od nekdaj velika ljubiteljica živali, dolgoletna vzrediteljica sibirskih huskyjev in tudi po vseh teh letih še vedno uživa pri delu s psi. Nekaj poudarkov: Zanimivo je, da si slepi zaželijo točno določeno barvo psa vodnika; recimo črno psico ali svetlo rumeno. Potem jim razložim, da pač barva res ni pomembna, ampak karakter psa. Lahko izšolam svetovnega prvaka, ampak če človek na drugi stran psa ne bo mogel obvladati, nisem naredila nič. Pse se je preveč počlovečilo. Od leta 1993 vzrejam sibirske huskyje in ne predstavljam si, da bi jih imela na kavču. To so psi, ki potrebujejo naravo, mraz in je prav, da so zunaj. Določeni psi morajo ostati prvinski.

Opoldnevnik Nov dom za starejše v Olmu bo kmalu sprejel prve stanovalce

Center so odprli prvega oktobra, 14. oktobra se bodo vanj začeli seliti prvi stanovalci. Selitev bo postopna, narekoval jo bo tudi uspeh pri zaposlovanju kadra. Vodstvo družbe DEOS, ki je dom v Kopru zgradila, načrtuje, da bi prostore dokončno zapolnili v šestih mesecih. V oddaji tudi o tem: - Občina Ajdovščina v prihodnjih dveh letih za naložbe namenja 80 milijonov evrov. - V tržaškem gledališču premiera koprodukcijske predstave Woyzeck. - Znan je najnovejši seznam nogometnih reprezentantov.