Vse več ekoloških kmetij je tudi na Primorskem. Vsi, ki se bodo odločili za ekološko pridelavo, pa se morajo do konca leta vključiti v eno od štirih kontrolnih organizacij.

Pred mnogimi leti je bilo kmetovanje ekološko, zatem je postalo večinoma konvencionalno in se v osemdesetih letih prejšnjega stoletja začelo ponovno oživljati. Majda Brdnik s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica: "Že leta 2005 je bil izdelan akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetovanja."

Dandanes je skoraj štiri tisoč kmetij v Sloveniji certificiranih, še mnogo več pa jih upošteva pogoje ekološkega kmetovanja. Tako, da so osnove takega kmetovanja zelo trdne. Več kot desetina vseh kmetijskih zemljišč je vključenih oziroma dobrih pet odstotkov kmetij. Kar 765 hektarov ali pet odstotkov vseh vinogradov je vključenih v ekološko pridelavo. In kako je na Primorskem? "Posebno v slovenski Istri je ta odstotek nekoliko večji, ker so tudi naravni pogoji boljši. Tudi Goriška Brda so lepo vključena v tovrstno kmetovanje. Tam dosežemo tudi sedem, osem odstokov kmetij," še zaključuje Brdnikova.

Evropa si je začrtala cilj skupno 25 odstotkov vseh kmetijskih površin vključiti v ekološko pridelavo. Vinogradnik in vinar Franc Vodopivec iz Potoka pri Dornberku se je že pred 20 leti odločil za ekološko pridelavo. "Po premišljevanju in po tipanju trga sem sam zmeraj bolj ugotavljal, da imajo ekološko pridelana vina neko prihodnost. Seveda pa mora biti tudi sam pridelovalec naklonjen temu."

V tako pridelavo mora biti kmet prepričan, poudarja tudi kozjerejec in sirar Nevo Pregelj iz Mohorinov: "Ko sem že šel v to, sem bil prepričan, da je edina pravilna stvar ekološka pridelava."

So pa pridelki zaradi zahtevnosti pridelave dražji. Zato je potrebno potrošnike prepričati, kar pa je mogoče le s kakovostjo in upoštevanjem vseh zahtev.