Pred spomenikom žrtvam povojnih pobojev v Bazovici se je zbrala velika množica ljudi. Spominske slovesnosti so se udeležili pripadniki združenja ezulov, krajevnih oblasti, navzoči pa so bili tudi pripadniki vseh treh desnih strank, med temi tudi predsednik Lige Matteo Salvini, ki je lani s svojimi izjavami ob Antoniju Taianiju razburil slovensko javnost. Tokrat je ob robu slovesnosti dejal, da je zanikanje povojnih pobojev nesprejemljivo dejanje. K temu so pozvali tudi osrednji govorci na bazovskem šohtu. Med temi predsednik Furlanije Julijske krajine Massimiliano Fedriga, ki je povzel govor poslanice predsednika italijanske države Sergia Mattarelle in pozval ustanove, "naj ne financirajo tistih, ki se zavzemajo za zanikanje zločinov."

Med govorom senatorja desnosredinske Naprej Italija Maurizia Gasparrija so prizorišče zapustili slovenska senatorka Tatjana Rojc in predstavniki Demokratične stranke. O razlogih je dejala:

"Po ministru je govoril senator Gasparri, ki nima nobene institucionalne pristojnosti za to, da bi nastopil. Ta spominska svečanost je bila izrabljena - letos še posebej od desnice - za najnižjo politično propagando."

Tudi Rojčeva obsoja napise, ki so se ob dnevu spomina pojavili na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah in drugih italijanskih krajih. Gre za napise neofašističnega gibanja CasaPound, ki primerja Titove partizane z zločinci in morilci. Odzvali so se na slovenskem zunanjem ministrstvu, kjer so dejanje označili za mazaško akcijo in zahtevajo ukrepanje italijanskih oblasti. Obsodbam so se pridružili nekateri primorski poslanci ter organizacije.

Iz Urada Predsednika države Boruta Pahorja so sporočili, da bosta Pahor in predsednik Italijanske republike Sergio Mattarella letos skupaj obeležila 100. obletnico požiga Narodnega doma. "Predsednik Pahor ocenjuje, da bo slovesnost, ki bo potekala 13. julija letos v Trstu, najboljša simbolna in stvarna priložnost za pogled v preteklost in skupno usmerjenost v prihodnost", so zapisali. Spomnili so, da je predsednik Pahor lani spomnil na končno poročilo o slovensko-italijanskih odnosih 1880-1956, ki ga je pripravila mešana slovensko-italijanska zgodovinsko-kulturna komisija. Ugotovitve te skupne, slovensko-italijanske zgodovinske komisije so v Italiji še vedno preslišane in neupoštevane. Predsednik Pahor je zato italijanskega predsednika prosil, naj stori vse, kar je v njegovi moči, da bi se odnos do tega poročila spremenil in ugotovitve upoštevale.

Tjaša Lotrič