Italijansko podjetje Snam Rete Gas bi moralo graditi prvi, 4 kilometre dolg del plinovoda od Doline pri Trstu do Ospa, kjer bi prečkal mejo. Nato naj bi z gradnjo proti Kopru nadaljevala družba Plinovodi, ki bi ji preostalo še 8 do 9 kilometrov transportnega plinovoda. Dokumentacija je pripravljena, okoljevarstveno dovoljenje je izdano, a projekt stoji.

Družba Plinovodi je že pred štirimi leti podpisala pismo o nameri z Istrabenz plini, ki ima koncesijo za plinifikacijo, o navezavi na italijanski transportni plinovod. Taka rešitev je najracionalnejša, druga možnost, da bi plinovod do obale speljali iz Ajdovščine, je dražji. Toda italijanska stran je začela zavlačevati, menda zato, ker računajo, da bo na obali poraba zemeljskega plina majhna, zato bi morali sami pokriti del stroškov.

Zdaj je Snam Rete Gas projekt vključilo v svoj razvojni načrt, toda odločitev o realizaciji projekta še ni sprejeta, pravijo v družbi Plinovodi. O tem, koliko je vredna naložba, kdaj bodo sprejeli odločitev o njeni nadaljnji usodi, pa ne želijo odgovarjati. Italijanska stran je sicer naložbo ocenjevala na 2,5 milijona evrov.

Kot kaže, so se zdaj poslovili od načrta za povezavo z Italijo. Ostaja pa možnost plinifikacije preko Ajdovščine do hrvaške meje. Za oskrbo obale z zemeljskim plinom, ki je cenejši kot utekočinjeni naftni plin in kurilno olje, bi po nekaterih ocenah na leto potrebovali od 30 do 40 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina. Pred kratkim je o podhranjenosti regije z zemeljskim plinom govoril tudi minister za infrastrukturo, ki je poudaril, da projekt podpira.

Nataša Ugrin Tomšič