»Še pred nekaj leti smo lahko pri enem izlovu zajeli tudi 20 ton cipljev,« nam je povedal ribič Fabio Steffe, naslednik starega koprskega ribiča, ki je po upokojitvi stopil za krmilo ribiške ladje Levante in istoimenske ribarnice v Izoli. »To so zdaj le še lepi spomini«.

V zadnjih desetletjih se je marsikaj spremenilo. Kriva sta seveda človek in industrializacija. Evropska skupnost je dovolila, da se je ribištvo iz neke tradicionalne panoge prelevilo v industrijsko dejavnost. Male ribiške barke so tudi v Jadranu zamenjala 45-metrska plovila. »V severnem Jadranu imamo nekaj pristanišč, tu so skoncentrirane marine, plavalci, vodni skuterji, torej vrsta dejavnosti, ki vpliva na morski ekosistem.«

Na morsko življenje v tem delu odločilno vpliva reka Pad. »Plankton je temelj življenja rib, intenzivno kmetijstvo in fosfati pa so določilno vplivali na njegovo prisotnost v morju,« še pravi Steffe.

Tudi predsednik Ribiške družine Koper Miha Bertok, ki je že po družinski tradiciji zavezan življenju z reko Rižano, pravi, da je človek prispeval k zmanjšanju ribje populacije. »Tako kot v morju se tudi v rekah življenje spreminja zaradi človekovega vpliva in podnebnih sprememb, ki so tudi posledica človeka.«

Zaradi težav pri vodooskrbi Istre in Krasa imata Rižana in reka Reka kritične pretoke predvsem za vodne živali. »Za ljudi je za enkrat vode še dovolj, a tudi to se lahko v kratkem spremeni. Na to opozarjamo že nekaj let.« To vodi v izumrtje določenih vrst rib in rakov, spremenila se bo struktura vodne populacije, če bo sploh še kaj živelo. »V preteklosti so reko Rižano že regulirali zaradi železnice, obstajajo pa težnje po dodatnih regulacijah, ki bi še bolj pripomogle k spremembam v okolju.«

Pogovoru z gostoma lahko prisluhnete s klikom na zgornjo povezavo.

Sandi Škvarč, A.Š.