Le eden od sedmih mladih je na zadnjih evropskih volitvah leta 2014 izpolnil volilni list. Kaj se dogaja s temi listki, zakaj ostajajo prazni? So mladi res politični zombiji, ki jih demokracija ne zanima? Kako so mladi danes politični?

Evropska unija našo deželico pod Alpami postavi v okvir več kot 500-milijonske skupnosti, ki ima v svetu besedo. To je pomembno denimo pri različnih pogajanjih za potrošniške pravice ali varstvo osebnih podatkov na internetu, je poudaril Andrej Miholič s Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji. Evropski parlament nima zgolj simbolne ali dekorativne vloge. Kot je za našo oddajo izpostavil minister za zunanje zadeve Miro Cerar, ta evropska institucija določa večino zakonodaje, ki jo sprejema sodobna Slovenija. Cerar je poudaril tudi, da je glas mladih ključen, če si želimo ohraniti odprte meje v času, ko jih želijo skrajna politična gibanja zapirati. Evropska unija je za mlade pomembna tudi, ker jim z odprtimi mejami omogoča potovanje, Erasmus izmenjave, izobraževanja in delo v tujini ter druge projekte, je naštela vodja točke Europe direct Koper – Capodistria Urška Vezovnik.

Čeprav evropska unija vpliva na njihova življenja, čeprav množično hodijo na proteste, čeprav na družabnih omrežjih govorijo o družbenih spremembah, čeprav jih stanje jezi, pa mlade volivce na voliščih vidimo redko. Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije, je dal na zadnjih predsedniških volitvah pobudo, da je Komisija prvič spremljala tudi starost volivcev. Mladih med 18. in 30. letom je bilo le 12 %, Vučko pripoveduje z neodobravanjem in poudari, da mladim usodo krojijo volivci v tretjem življenjskem obdobju. Slovenci imamo tudi na evropskih volitvah eno najnižjih udeležb v Evropski uniji. Na dnu lestvice nam družbo delajo Slovaki, Čehi in Poljaki. Zadnjih evropskih volitev v Sloveniji se je udeležilo le 14 % slovenskih mladih v starosti od 18 do 24 let. To vzbuja skrb, opozarja Andrej Miholič, ki dodaja, da imajo mladi z udeležbo v demokraciji možnost, da vplivajo na družbo, v kateri živijo, a je ne izkoristijo.

Volilna participacija mladih je v nekaterih evropskih državah precej višja kot pri nas. Največ, kar 90 %, mladih se je nazadnje na voliščih zglasilo v Belgiji, kjer so evropske volitve obvezne. Če Belgijci ne volijo, se morajo zglasiti pred sodiščem, kjer lahko dobijo denarno kazen. V Italiji je volilna udeležba mladih do 24. leta najvišja med tistimi evropskimi državami, v katerih volitve niso obvezne. Volilne liste je v tej sosednji državi izpolnila skoraj polovica mladih – 45 %. Tržačan Francesco Creci s študentske organizacije LINK si visoko udeležbo razlaga s tem, da so za Italijane evropske volitve kot pomembne, saj so pravzaprav nadaljevanje državnih parlamentarnih volitev in poligon za merjenje političnih moči. Moti ga, da »na debatah pred evropskimi volitvami, pa tudi v širši javnosti ne govorijo o tem, kakšni so načrti kandidatov v evropskem parlamentu in evropski komisiji, kakšni so njihovi programi, ampak samo nadaljujejo kampanjo državnozborskih volitev.«

Precej nižja kot v Italiji je volilna udeležba mladih na Hrvaškem, kjer je na zadnje evropske volitve šlo le 13 % volivcev pod 24 let. Martina Horvat s hrvaške organizacije GONG, ki se ukvarja s politično participacijo mladih, je predstavila izsledke več hrvaških študij, ki so se bavile z vprašanjem, zakaj se mladi Hrvati volišč izogibajo: »Posebej mladi ljudje so prepričani, da nima smisla participirati, da se njihov glas ne sliši in ne vedo, kako bi prispevali k pozitivnim družbenim spremembam. Volitve zanje niso pomemben mehanizem, saj ne verjamejo, da je njihov glas slišan. Vendar so mladi vendarle bolj pozitivno naravnani do evropskih volitev kot do državnih. Po drugi strani slabo razumejo delovanje evropskih institucij, ne vedo, kako nanje vplivati. Mladi na volitvah torej ne sodelujejo, ker ne vedo, zakaj sodelovati, niti, kako sodelovati, poleg tega ne vedo, kako bo njihov glas bolj slišan in ne poznajo dobro evropskih institucij.« Kljub temu da imajo mladi do volitev odpor, niso apatični člani družbe, v kateri živijo, je še poudarila Hrovatova.

Mladi so politični, organizirajo se, v družbi so dejavni a na drugačne načine. Vendar smo tudi med mladimi srečali tiste, ki evropskih volitev ne mislijo preskočiti. Milenijci in še mlajši od njih, študenti ter dijaki, pri katerih smo našli entuziazem, občutljivost in idealizem. Haron Zeriali s študentske organizacije LINK iz Trsta, ki vabi k politični participaciji tudi v državi, kjer mladi množično volijo, v evropsko zgodbo verjame, verjame pa tudi, da je lahko še boljša: »Ker se nam mladim zdi vse samoumevno, podcenjujemo pomen držav, ki se povezujejo v sreči in nesreči. Rad pa bi videl resničnejšo unijo, v kateri se države med sabo ne kregajo, kdo bo sprejel manj ljudi, ki bežijo iz kritičnih situacij. Rad bi videl Evropsko unijo, ki bi presegla svojo “evropskost” in se odprla globalnemu. Rad bi videl Evropsko unijo, ki bi se zavedala, da se za številkami skrivajo ljudje, ki potrebujejo gotovost, delo, socialno varnost, da bi se torej odprla za vsakodnevne potrebe ljudi.«

V evropski ediciji oddaje Radio bla bla, ki je del projekta Tu EU – I Know EU, ki ga je podprl Evropski parlament, lahko slišite še mnoge druge glasove mlade generacije, ki razume pomen demokracije. Denimo novogoriške dijake, ki sodelujejo v projektu šola Ambasadorka EU in vrstnike vabijo na volišča. Izkaže se, da mladi nikakor niso pasivni. Morda imajo le drugačne potrebe in drugačne vizije. Na družbo si želijo vplivati – morda so le malce pozabili na to, da jim demokratična ureditev omogoča, da neposredno vplivajo na svet okrog sebe. Morda so le malo pozabili na volilne listke, ki ostajajo prazni. Ampak slutimo, da ne bo več dolgo tako.

Ivana Zajc