Iskanje
Letošnji pohod Po stopinjah Valentina Staniča je potekal v znamenju treh obletnic: 30 let od prvega pohoda, 250 let od rojstva Valentina Staniča in 45 let delovanja Planinskega društva Valentin Stanič Kanal. V kanalskem planinskem društvu so zato organizirali zanimivo predavanje o začetkih organiziranega pohodništva na območju današnje občine Kanal ob Soči. Predaval je dr. Robert Devetak, ki že lep čas raziskuje tudi življenje duhovnika, alpinista, pesnika, pisatelja in učitelja, Valentina Staniča, ki velja za enega od začetnikov evropskega alpinizma. Prvi slovenski alpinist je osvojil najvišje vrhove v tem delu Evrope, leta 1800 med prvimi tudi Veliki Klek (Grossglockner). Triglavu je izmeril višino, svoje vzpone pa je pogosto tudi opisal. Kanalsko planinsko društvo nosi ime po rojaku Staniču. Po njem so poimenovali društva, trge, ulice in planinske postojanke. Pri razvoju planinstva je imelo ključno vlogo leta 1893 ustanovljeno Slovensko planinsko društvo, ki je že takrat imelo 27 podružnic. Ena izmed njih je bila soška, v katero se je vključilo tudi nekaj posameznikov iz Kanalskega. Na območju občine Kanal ob Soči so v začetku 20. stoletja pričeli člani društva s trasiranjem prvih pešpoti. Dejavnost se je razvijala vzporedno s pojavom turizma, ki ga je v Posočje pripeljala izgradnja bohinjske železniške proge leta 1906. O njegovih začetkih se je z zgodovinarjem Robertom Devetakom pogovarjal Boštjan Simčič.
Aldo Zubin je dolgoletni predsednik Obalnega planinskega društva, načelnik enega od njegovih odsekov, vodnik, markacist in predavatelj. Večino prostega časa preživi v naravi. V njenih lepotah uživa kot pohodnik, planinec in kot kolesar, … najraje v družbi, na izletih, pohodih, vzponih ali turnem kolesarjenju. S svojo zagnanostjo, navdušenjem, zgledom in znanjem je okoli sebe zbral ljudi, ki so za naravo pripravljeni tudi kaj storiti. Dela je veliko, zlasti s čiščenjem zaraščenih poti. A najbolj aktivni člani društva se počasi starajo. Svoje obveznosti in funkcije bi radi predali mlajšim, ki pa jih ni ravno veliko. Tudi o tem, kako mladino spraviti od računalnika, jo navdušiti za naravo in prepričati, da prevzame vajeti društva v svoje roke, se bo z Aldom Zubinom pogovarjala Jasna Preskar.
Letos Planinsko društvo Tolmin obeležuje 120. obletnico začetka planinstva v Posočju. Leta 1896 so namreč narodni zanesenjaki in ljubitelji gora ustanovili Soško podružnico Slovenskega planinskega društva. Za kamniško, savinjsko in radovljiško je bila to četrta podružnica društva, predhodnika današnje Planinske zveze Slovenije. Tolminsko planinsko društvo je po številu članov med največjimi v Sloveniji in prejema številne nagrade na različnih področjih. Pomembno vlogo ima tudi njegova gorska reševalna enota, ki je najbolj obremenjena v Sloveniji. Več o tem v prispevku Mariše Bizjak.
Organizirano planinstvo ima v Sloveniji že 129-letno tradicijo. Že ob ustanovitvi se je začela poglavitna dejavnost markiranja planinskih poti. Prvotni namen markacije je bil zavarovanje slovenske poti pred tujim poseganjem, po prvi svetovni vojni pa so začeli razmišljati o drugačnem enotnem načinu označevanja planinskih poti. Tako je Alojz Knafelc oblikoval enotno oznako za označevanje planinskih poti: markacijo, belo piko z rdečim kolobarjem, ki jo danes imenujemo Knafelčeva markacija. Ta simbol slovenskega planinstva praznuje letos 100 let. O pomembni obletnici za PZS, in težavah s katerimi se srečuje ta organizacija, se je z njenim predsenikom Jožetom Rovanom pogovarjal Boštjan Simčič.
Danes se spominjamo organizatorja slovenskega planinstva in smučanja. V Litiji se je na današnji dan leta 1881 rodil Rudolf Badjura. Že kot dijak se je pridružil skupini Dren, začetnikom slovenskega modernega alpinizma. Badjura je oral ledino kot pobudnik in organizator smučanja in kot pisec planinskih vodnikov. V Trnovci pri Nabrežini se je na današnji dan leta 1886 rodil posestnik in politik Josip Škerk. Pomagal je ustanoviti Kmečko posojilnico v Šempolaju. Med vojnama je bila njegova gostilna središče protifašističnega odpora, zaradi česar je bil zaprt v Trstu, Benetkah in Forliju, od koder mu je uspelo zbežati in se pridružiti partizanom. Bil je komandant prvega bataljona Kosovelove brigade. Po vojni je bil med pobudniki ustanovitve Kmečke zveze in njen dolgoletni predsednik. "Na primorski fronti so se vršili samo manjši topovski boji. V odseku doberdobske planote je bilo bojno delovanje nekoliko živahnejše. Vzhodno Selc se zopet vrše manjši boji. Na tirolski fronti je sovražnik obstreljeval posamezna okrožja v Dolomitih", je na današnji dan leta 1916 pisala ponedeljkova Edinost. V protest proti kapituaciji Jugoslavije je na današnji dan leta 1941 poročnik bojne ladje in narodni heroj Sergej Mašera skupaj z Milanom Spasičem v Boki Kotorski razstrelil rušilec Zagreb. Jože Pretnar, kapetan bojne ladje, se je ob 25-i obletnici tako spominjal junaškega dogodka: Prisluhnimo še pričevanju nečaka Sergeja Mašere: »List »Ce soir« objavlja članek, v katerem pravi, da bo italijanska vlada predala konferenci štirih velikih, ki bo otvorjena 25. aprila v Parizu z nalogo, da izdela mirovne pogodbe, spomenico, v kateri bo pojasnila, da je za Italijo nemogoče, da bi plačala reparacije," tako je na današnji dan leta 1946 pisal sredin Primorski dnevnik. Če je moker april, bo kmet veliko pridelkov dobil. Na današnji dan leta 1926 je v Novem mestu umrl skladatelj Anton Foerstner, avtor prve slovenske opere Gorenjski slavček. V Ljubljani se je uveljavil kot izreden glasbeni pedagog in ustvarjalec. Arijo Franja iz opere Gorenjski slavček nam bo sedaj zapel tenorist Rudolf Francl. Orkestru in zboru ljubljanske opere dirigira Rado Simoniti
Danes se spominjamo začetka planinstva v Evropi: na današnji dan leta 1786 sta se lovec Jacques Balmat in zdravnik Michel-Gabriel Baccard povzpela na vrh 4 tisoč 807 metrov visokega Mont Blanca. Čez 12 let in 14 dni so bohinjski lovci Matija Kos, Štefan Rožič in Luka Korošec ter fužinarski ranar Lovrenc Willomitzer uspešno prišla na vrh Triglava. Na Kredarici pod Triglavom so desetega avgusta leta 1896 odprli planinsko kočo. Po umiku avstro-ogrska vojske po ukazu generala Svetozarja Borojeviča na levi breg Soče je na današnji dan leta 1916 v svojem dnevnik Avgust Arčon iz Voljčje Drage napisal: "Tega dne smo se kopali v reki Vipavi. Zabavali smo se s skakanjem v vodo in plavanjem pod vodo in potem smo zaslišali nad nami eksplozijo šrapnelov in padce svinčenih kroglic v vodo. Z vso naglico smo se oblekli in stekli proti domu. To je bilo moje zadnje kopanje v Vipavi, preden smo šli v begunstvo" V ozračju nezaupanja in sumničenja, tako je četrtkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil pregled odmevov javnih občil na zasedanje pariške mirovne konefrence. »New York Times meni, da je včerajšnja razprava v Parizu dvignila temne oblake, saj je nastal prepad med zapadnimi in vzhodnimi silami. " Na današnji dan leta 2006 je v Parizu umrl Vladimir Kavčič, francoski pesnik z imenom Jean Vodaine. Obiskoval je francoske šole in se temeljito pofrancozil. Napisal je več kot deset pesniških zbirk, za zbirko Le Toron noir je prejel Verlainovo nagrado. Ob 80-i obletnici so v Tolminu pripravili pregledno razstavo Vodainovih del, pesnik in tiskar pa se je tako spominjal rodne grude: Če pride dež od morske strani, je temporal./Če pride dež od severa, je dež od burje./Če pride od juga, zmoči za dva pluga V Ljubljani je na današnji dan leta 1971 umrl skladatelj in gledališki organizator Danilo Bučar. V Novem mestu ga je glasbeno izobrazil Ivan Hladnik, zatem je delal kot lekarnar. Na Jesenicah je po prvi svetovni vojni organiziral gledališče, od leta 1931 je z orkestrom nastopal v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani, kjer so uprizorili njegovo opereto Študentje smo. Glasbena govorica Danila Bučarja je blizu ljudskem občutju, predvsem v zborovskih skladbah. Prisluhnimo skladbi Danila Bučarja Tam, kjer pisana so polja, ki jo je posnel Slovenski oktet
Na današnji dan leta 1870 je sveti sedež rimsko-katoliške cerkve objavil v Rimu dogmo o nezmotljivosti papeža s 1. vatikanskega koncila. Citiramo: "Odločitve, ki jih v verskih in nravnih vprašanjih oznani papež kot uradna oseba, so nezmotljive in nespremenljive". "Kakor znano, je naša vlada te dni izdala novo »rdečo knjigo« o odnošajih Avstro-Ogrske napram Italiji po izbruhu vojne. Iz te knjige posnemamo naslednje podatke: Italijanski vojaški ataše na Dunaju je proti koncu meseca aprila javil v Rim, da bo vojna proti Avstro-Ogrski vojaški izprehod," je pisala tržaška Edinost. Zaradi poškodb, dobljenih pri skoku iz gorečega Narodnega doma v Trstu, je na današnji dan leta 1920 umrl lekarnar in planinec Hugo Roblek. Bil je eden izmed utemeljiteljev planinstva na Gorenjskem. Iz deleža, ki ga je zapisal v oporoki, so leta 1933 zgradili Roblekov dom na Begunjščici. Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1945 prvo stran namenil podrobno obrazložitvi sklepov prvega kongresa Osvobodilne fronte slovenskega naroda v ljubljanskem Tivolskem parku: » Osvobodilna fronta je prinesla slovenskemu narodu svobodo, je poudaril podpredsednik zvezne vlade, tovariš Edvard Kardelj.« Krmín je naselje, ki se je razvilo na slovensko-furlanski narodnostni meji ob cesti in železnici Gorica-Videm. Izhodiščno slovansko ime Krmini je prevzeto iz romanskega Cormons, kot je zapisano v zgodnjesrednjeveških virih. To je domnevno tvorjeno na osnovi keltske besede carmon - podlasica, ki je bila za tamkajšnje prebivalce totemska žival. Na današnji dan leta 1940 se je v Tomačevici na Krasu rodil gospodarstvenik Danilo Kovačič. Zrasel je v gostilničarski družini in se kot ekonomist tudi sam zaposlil v gostinstvu. Kot direktor gostinske dejavnosti trgovskega podjetja Primorje -Gorica je združil družbena gostinska podjetja in jih leta 1986 preoblikoval v družbo HIT - hotelirstvo, igralništvo, turizem. Ovadbe o nezakonitem lastinjenju družbenega podjetja leta 1997 so botrovale obtožbi šestih kaznivih dejanj zlorabe položaja in pooblastil. Sklep okrožnega državnega tožilstva je Danilo Kovačič tedaj takole komentiral: Kako se svet vrti okoli denarja, nam bo zapela Liza Minelli
