Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Imate težavo, pa ne veste na koga se obrniti? Vam pri pristojnih ne uspe dobiti odgovorov na vaša vprašanja? Bi radi opozorili na težave v vašem kraju? Oddaja Na rešetu temelji na vprašanjih in težavah, ki nam jih zaupate poslušalci. V njej raziskujemo, opozarjamo na težave in iščemo odgovore.
Pred kratkim je izšla knjiga Seana Rutarja iz Izole, ki na naslovnici obljublja ozdravitev sladkorne bolezni tipa 1, pa tudi bolezni dihal, srca in ožilja, osteoporoze ter celo raka in AIDS-a. Številne je na velikem plakatu na Belvederju nad Izolo zmotila predvsem beseda "ozdravitev", saj ta tip sladkorne bolezni uradno velja za neozdravljivo. Pred zlorabo in zavajanjem, češ da posamezniki z alternativnimi metodami lahko ozdravijo sladkorno bolezen tipa 1, je že posvarilo Združenje endokrinologov, ki opozarjajo: bolniki s to obliko diabetesa ne smejo opustiti zdravljenja z inzulinom, saj bi brez njega lahko umrli. S Senaom Rutarjem, predsednikom enega od društev diabetikov in s specialistko interne medicine se je pogovarjala Mateja Brežan.
Pri nakupu vozila v tujini lahko naletimo na številne težave. To je potrdila tudi nedavna raziskava Mreže Evropskih potrošniških centrov. Več kot 86 odstotkov od 373 udeleženih iz 17-ih držav je namreč odgovorilo, da je pri nakupu vozila imelo najrazličnejše zaplete. Najpogosteje so se dogajali pri registraciji vozil. Evropski potrošniški centri opozarjajo tudi na goljufije: od zmanjševanja števila kilometrov na števcih, do prodaje ukradenih in celo neobstoječih ali 'kloniranih' vozil. Kaj lahko torej naredimo, da se takšnim zapletom izognemo? In kako lahko preverimo, kakšen avtomobil kupujemo? Odgovore smo poiskali pri Evropskem potrošniškem centru Slovenije.
Naši poslušalci s koprskega in goriškega so naleteli na različne težave pri odjavi dimnikarskih storitev, ki jih zaradi zamenjave kurilne naprave niso več potrebovali. V oddaji Na rešetu smo se zato pozanimali, kakšen je postopek odjave teh storitev, izvedeli pa boste tudi, zakaj nekatera komunalna podjetja zaračunavajo priglasitev del za postavitev nagrobnega spomenika na pokopališču, druga pa to opravijo brezplačno.
Primer študijske smeri biopsihologija, ki jo je v akademskem letu 2010/2011 uvedla Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informatiko, je opozoril tudi na težave uveljavljanja novih poklicev na trgu dela. Študentje te interdisciplinarne smeri so vodstvo fakultete že pred časom opozorili, da po končanem študiju niso zaposljivi, tako kot so jim obljubljali ob vpisu. Njihov poklic med delodajalci namreč še vedno ni prepoznaven. A so se stvari začele premikati, šele ko so svoje težave predstavili javnosti, poudarjajo. Biopsihologija pa ni edina univerzitetna izobrazba, s katero trg dela ne ve, kaj bi. Pri uveljavljanju novih znanj in kompetenc ima zato pomembno vlogo promocija. In tu morajo vsekakor več narediti prav visokošolske ustanove, ki nove smeri uvajajo.
Primer študijske smeri biopsihologija, ki jo je v akademskem letu 2010/2011 uvedla Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informatiko, je opozoril tudi na težave uveljavljanja novih poklicev na trgu dela. Študentje te interdisciplinarne smeri so vodstvo fakultete že pred časom opozorili, da po končanem študiju niso zaposljivi, tako kot so jim obljubljali ob vpisu. Njihov poklic med delodajalci namreč še vedno ni prepoznaven. A so se stvari začele premikati, šele ko so svoje težave predstavili javnosti, poudarjajo. Biopsihologija pa ni edina univerzitetna izobrazba, s katero trg dela ne ve, kaj bi. Pri uveljavljanju novih znanj in kompetenc ima zato pomembno vlogo promocija. In tu morajo vsekakor več narediti prav visokošolske ustanove, ki nove smeri uvajajo.
Javnost se očitno vse bolj zaveda pomena dreves v poseljenih središčih. Zato ne čudi, da se prebivalci na poseke odraslih dreves tudi ostro odzivajo. Ob poseku osmih kostanjev v Sežani so tako izrazili ogorčenje s spontanim protestom, poslušalec naše oddaje iz Kopra pa se sprašuje, kdo in zakaj se je odločil posekati borov gozdiček za koprskim pokopališčem. Pred kratkim smo spremljali protest prebivalcev ob poseku platan v središču Hrvatinov. Tudi v tem primeru so krajani zahtevali, da jih lokalne oblasti vključijo v soodločanje o posekih ali pa jih vsaj predhodno obvestijo, zakaj je to potrebno narediti. In do tega imajo vso pravico, so prepričani tudi strokovnjaki.
Tokrat smo poiskali odgovor na vprašanje poslušalke iz Lucije, ki jo zanima, zakaj v lucijskem zdravstvenem domu zaklepajo vrata sanitarij. Na pobudo poslušalke iz Kanala smo informacijsko pooblaščenko vprašali, kako je z zaračunavanjem stroškov za dostop do informacij javnega značaja po posebnih stroškovnikih, ki jih uporabljajo državni organi. V oddaji boste izvedeli tudi, kdaj bo družba Stavbenik v stečaju ustrezno zavarovala nevarno območje gradbišča v Izoli.
Gospodarska kriza je močno zarezala v financiranje nevladnega sektorja. Občine, državna in zasebna podjetja odmerjajo v te namene bistveno manj denarja. Ponekod celo polovico manj. Med društvi, ki se vse bolj sprašujejo, kako naprej, je denimo tudi Pihalni orkester Koper. Po več kot tridesetih letih uspešnega delovanja je društvo namreč ostalo brez sponzorskih sredstev Luke Koper. V oddaji Na rešetu smo podrobnosti glede financiranja društev preverili pri Zvezi kulturnih društev v Kopru, pozanimali pa smo se tudi, kako je s financiranjem lokalnih organizacij Rdečega križa in v nevladnem stičišču Rotunda vprašali, kako je s financiranjem drugih nevladnih organizacij.
V oddaji Na rešetu tokrat osvetljujemo primer naše poslušalke, ki je bila dobesedno šokirana, ko se je v enem od izolskih podjetij oglasila na pogovoru za zaposlitev. Ne le, da je pogovor potekal v italijanščini, temveč jo je delodajalec soočil z nekaterimi zahtevami in pravili, ki so očitne kršitve človekovih pravic in delovne zakonodaje. Med drugim ji je povedal, da ga materinstvo moti, medtem ko ji bo ure, ki jih bo sicer morala opraviti krepko čez polovično zaposlitev po pogodbi, plačal kar na roko.
Na Radiu Koper še naprej spremljamo dogajanje povezano z afero "šempetrska urgenca". Tej temi smo namenili tudi tokratno oddajo, v kateri predstavljamo različne poglede na tragičen dogodek, ki je pretresel strokovno in najširšo javnost. Naši sogovorniki so predstojnik Urgentnega centra Izola Peter Golob, odvetnik Andrej Pitako, ki se že vrsto let ukvarja s področjem napak pri zdravljenju – javnosti je najbolj znan njegov primer Nekrep, ter primorski poslanec DeSuS in nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar.
Etažni lastniki se pogosto pritožujejo nad upravniki stanovanj. Zaradi nedorečenosti zakonodaje so njihova razmerja pogosto težavna. S tokratnima sogovornikoma oddaje Na rešetu smo osvetlili vrsto vprašanj, povezanih s pravicami in dolžnostmi v teh razmerjih. Svetovalca nadzornih odborov etažnih lastnikov Bojana Bučinela in poslovno sekretarko Združenja dejavnih etažnih lastnikov Zlatko Kos smo med drugim vprašali, kako nadzirati rezervni sklad, pa kako zamenjati upravnika, s katerim nismo zadovoljni. Zanimalo nas je, kakšne so dolžnosti upravnika pri hišniško-vzdrževalnih delih in naložbah ter katera najbolj pereča vprašanja je potrebno zakonsko urediti.
Piranska občina namerava na Punti vzpostaviti enoten videz gostinskih teras, ki so jih lastniki z leti nesorazmerno razširili na javnih površinah in jih v celoti obdali s steklom. Občinska uprava je pripravila tri predloge enovite podobe Prešernovega nabrežja, vendar večina gostincev teras ni pripravljena spreminjati. Tako v manjšini ostajajo tisti, ki opozarjajo, da se v Piranu ne sme ponoviti portoroška zgodba, in da je ureditev "estetskega kaosa" na Punti v interesu vseh. Pri iskanju najboljših rešitev hočejo zdaj sodelovati tudi prebivalci, ki so kot odgovor na skupen nastop gostincev preko zastopnika oblikovali civilno pobudo. Kako in kdaj bo občina na Punti uspela najti ravnovesje med javnim in zasebnim interesom? Odgovor na to vprašanje smo iskali tudi v naši oddaji.
Zakaj se miši in podgane oziroma glodavci, ki v mestih zaradi izobilja hrane že stoletja sobivajo s človekom, »spravijo« celo na električno napeljavo avtomobila? Zadnji takšen primer prihaja s koprske tržnice. Zato smo se tokrat pozanimali, ali se je število glodavcev na koprskem in drugod v slovenski Istri morda nesorazmerno povečalo. Zanimalo nas je tudi, kaj morajo glede omejevanja števila "urbanih škodljivcev" narediti strokovne službe in kaj lahko glede tega naredi vsak posameznik.
Kakšne barve so primerne za označevanje cestnih ovir, se tokrat sprašujemo v oddaji Na rešetu. V Kopru in okolici so se namreč pojavile betonske ovire za dodatno zaščito pešcev na prehodih - po domače »panettoni«, ker po obliki spominjajo na milanski božični kolač , ki so izmenično pobarvane v črno in oranžno barvo. Nekaj poslušalcev nas je opozorilo, da so predvsem črne ovire ponoči slabo vidne in zato nevarne. Odgovore smo poiskali na ministrstvu za infrastrukturo in na koprski mestni upravi. In ker se v zadnjem času po spletu širijo oglasi, ki voznike vabijo k nakupu naprav za pravočasno odkrivanje radarjev, nas je zanimalo, kaj glede tega pravi zakonodaja.
V oddaji Na rešetu smo se pozanimali, kako je urejen nadzor nad ločevanjem odpadkov v nekaterih primorskih občinah. Kazen za nepravilno odložene odpadke je namreč lahko od 200 evrov za posameznika pa do 1400 evrov za pravne osebe. Na rešetu smo med drugim preverili, koliko kazni so do zdaj izrekli. Zanimalo nas je tudi, v katerih primerih je kaznovanje zaradi odlaganja odpadkov sploh učinkovito.
V tokratni oddaji Na rešetu govorimo o težavah najemnikov stanovanj znotraj Kobilarne Lipica. To so nekdanji in zdajšnji zaposleni, ki živijo v neustreznih prostorih. V Kobilarni, ki je upravljavec, odgovarjajo, da so za stanovanja vedno skrbeli, a da se država kot lastnica nikoli ni odločila za temeljito obnovo. Pozanimali pa smo se tudi, zakaj je garažno hišo pod Osnovno šolo Koper prevzela koprska Komunala.
Konec lanskega in v začetku letošnjega leta so novogoriški policisti in kriminalisti preiskovali štiri rope in štiri drzne tatvine. Ob tem opozarjajo, da je vsak rop nevaren za vse udeležence. Leta 2011 se je rop pošte v Kresnicah pri Litiji končal s smrtjo zaposlene. Kako je torej najbolje ravnati, če smo kot kupci ali stranke udeleženi v ropu? In kaj naj v primeru ropa naredijo zaposleni? Predvsem je potrebno ohraniti mirno kri. Naše življenje je v vsakem primeru vredno več od kateregakoli zneska v blagajni, v oddaji Na rešetu med drugim pojasnjuje komandir policijske postaje Nova Gorica Sejad Jušić.
Ste že kdaj bili jezni, ko je kar naenkrat zmanjkalo električne energije, vi pa ste si morda prav takrat sušili lase? Informacije o načrtovanih odklopih električne energije, ki nam jih posreduje Elektro Primorska, sicer redno objavljamo tudi na Radiu Koper. Vendar pa smo o teh odklopih lahko obveščeni tudi na druge načine. Kako, pa boste med drugim izvedeli v tokratni oddaji.
V prejšnji oddaji Na rešetu smo govorili o goljufijah, na katere lahko naletimo pri spletnem nakupovanju. Po podatkih statističnega urada v Sloveniji je prek interneta letos kupovala kar tretjina oseb, starih od 16 do 74 let, nakupi pa so bili povprečno vredni od 100 do skoraj 500 evrov. Varno nakupovanje na spletu je torej še kako pomembno. Lea Širok se je zato pri Romani Javornik, vodji Evropskega potrošniškega centra v Sloveniji, podrobneje pozanimala, kako se kot kupci lahko zaščitimo pri goljufijah, povezanih s spletnim nakupovanjem. Če pa do tega pride, opozarja naša sogovornica, mora prvi korak narediti kupec.
Ste že slišali za spletno stran Zumzi.com? Gre za spletno trgovino, ki kupce nagovarja, naj rezervirajo najboljše storitve po najnižjih cenah. Tu ponujajo denimo spletni tečaj italijanščine za začetnike, ki vas bo namesto 69 evrov stal le šest evrov. A pozor. Tržni inšpektorat opozarja potrošnike, naj preko spletnega portala zumzi.com ne kupujejo in ne naročajo storitev. Nobeno od podjetij, za katera Zumzi.com ponuja kupone s popusti, temu tujemu podjetju ni dalo soglasja. Gre torej za spretno spletno goljufijo. Več o tem, pa v oddaji.
