Teodor Bratina je po končanem šolanju na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca Ajdovščina in Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani študij nadaljeval na Dunaju, kjer je sedaj že deseto leto. V zadnjih letih se je posvečal orkestrski igri: igral je v odrskem orkestru Dunajske državne opere, v Glasbenem gledališču v Badnu pri Dunaju in v orkestru, ki so ga ustanovili upokojeni člani Dunajskih filharmonikov. Prav s slednjimi tudi vsako leto pripravijo koncert v legendarni Zlati dvorani (Musikverein), kar predstavlja tudi vrhunec sezone tega sestava.

Zaradi pandemije koronavirusa se je ajdovski glasbenik 13. marca vrnil domov: "Tisto jutro sem še imel vaje v Operi. Med odmorom pa so nam sporočili, da je avstrijska vlada prepovedala vsakršno zborovanje nad 100 ljudi ter da bo to trajalo do konca marca. Z vajo smo nato še kar nadaljevali, saj smo bili prepričani, da bo že čez dva tedna vsega konec. Tako sem se domov odpeljal z mislijo, da se že po dobrem tednu vrnem na Dunaj. No, ta teden se je sedaj prelevil v dva meseca in situacija je zelo negotova. Vprašanje je, kdaj bomo lahko spet igrali, saj se je odgovor spremenil že vsaj stokrat. Medtem smo dobili obvestilo, da se je sezona koncertiranja v gledališču in operi za letos končala, pred dnevi pa sem prebral, da se bodo vaje nadaljevale 1. junija."

Sicer pa Teodor v karanteni z veseljem študira novo notno gradivo, skladbe, ki jih je želel igrati že pred leti, a mu to zaradi drugih obveznosti ni uspelo. Ko ne igra violončela, se ukvarja z domačimi opravili, vedno bolj pa ga zanima tudi priprava videa komorne glasbe.

"Sicer pa ta čas osame preživljam kot čas za samorefleksijo. Preverjam, kaj vse sem počel v zadnjih letih, kaj je bilo dobro, kaj slabo, tako v osebnem kot profesionalnem življenju. Predvsem pa poskušam dobiti notranji mir, ki sem ga v letih študija in igranja v različnih sestavih počasi izgubil. Zato poskušam vse početi bolj počasi in bolj premišljeno, kar je sicer v mojem ritmu normalnega življenja ni vedno mogoče, saj nenehno razmišljaš o prihodnjih korakih. Sedaj vem, kakšna je moja situacija vse do septembra, in verjetno se ne bo veliko spremenila. In če delaš bolj počasi, je tudi rezultat boljši, kar dviguje samozavest in ti pomaga tudi na profesionalni poti, ki, upam, se bo vendar enkrat nadaljevala."

Teodor, ki se rad pohvali tudi s svojim dragocenim inštrumentom, izdelanim daljnega leta 1795 v Livornu v Italiji, je prepričan, da koronavirus ne bo bistveno osiromašil glasbenega življenja: "Princip delovanja glasbe se že stoletja ni spremenil, razen naprimer avdio zapisa. Glasba je dejavnost, na katero svetovno dogajanje ne more pretirano vplivati. Je namreč ena od redkih konstant, ki spremljajo človeštvo od samega začetka. Dejstvo, da bomo glasbeniki ostali doma več mesecev, je le čas, kjer je logistična predstavitev glasbe občin

stvu okrnjena. To pa ne pomeni, da je nemogoča, saj je, zahvaljujoč moderni tehnologiji, preživljanje teh časov drastično olajšano za našo zvesto publiko."

Ajdovski glasbenik že vrsto let veliko pozornosti namenja tudi modelarstvu in aviaciji. Pred leti je bil celo v procesu pridobivanja licence za pilota ultralahkega letala, a si je kasneje premislil. Njegovo stanovanje na Dunaju se tako pogosto spremeni v univerzalno delavnico. Ta je v zadnjem obdobju postala tudi goslarska delavnica, saj je začel izdelovati loke in popravljati inštrumente. "In celo moj profesor mi pusti, da popravljam njegov 300 let star inštrument," se rad pohvali Teodor.

Tatjana Gregorič