Deležniki, ki sooblikujejo oljkarsko panogo pri nas, bodo na okrogli mizi govorili o priporočeni ceni ekstra deviškega oljčnega olja.
Za slovensko oljkarstvo so značilna majhna kmetijska gospodarstva in razdrobljenost oljčnikov. Po uradnih podatkih slovenski oljkarji skupaj letno pridelajo 700 ton, a dejstvo je, da povprečnih letin že nekaj časa ni več, podatki pa so, zaradi pridelovalcev samih, nepopolni. Poraba na prebivalca se je povečala, opaža Milena Bučar Miklavčič z Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper:
"Ko smo začeli z oljarstvom, je bila poraba tri decilitre na prebivalca na leto. Zdaj smo krepko čez liter. Počasi se kultura rabe oljčnega olja zvišuje, a je še daleč od vinske. Imamo še veliko dela pri ozaveščanju potrošnikov, ne le z bilteni, ampak z degustacijami in vrednotenjem oljčnega olja."
Vrednotenje je povezano tudi s ceno. Ne manj kot 12 evrov za liter, je povprečno ceno glede na skromen pridelek in visoke stroške izračunal Miran Sotlar s kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica: "Primerna cena mora pokriti vse proizvodnje stroške. Je zelo individualna, izračunava se na posamezno leto na posamezni kmetiji. Zato je nehvaležno reči, kakšna bi bila povprečna cena. Zdaj smo se konkretno lotili izračuna, upoštevajoč stroške - gnojila, sredstva za varstvo rastlin, delovno silo za pobiranje, predelavo oljk, najemnino za oljčnik, delo za striženje itd. Pri danih razmerah, zelo na široko in splošno, pri pričakovanih pridelkih, ki so trenutno nizki, je cena oljčnega olja v sodo, torej ne še opremljena za trg, vsaj 12 evrov. To je šele proizvodna cena, ne pa lastna, kjer dodamo še nekaj dobička. Ker pa imamo skromne pridelke, je jasno, da so proizvodni stroški na liter olja najmanj 15 evrov. Osnovno sporočilo je - olje je drago zaradi proizvodnih stroškov. Z zniževanjem cene oljkarji ne rešijo ničesar, sebi povzročajo izgubo, na trgu pa povzročajo zmedo."
Na višjo ceno se bodo morali privaditi najprej oljkarji, nato potrošniki. Lažje gre tistim, ki dosegajo vrhunske rezultate tudi na mednarodnih tekmovanjih. V svetovnem vodniku oljčnih olj Flos Olei 2022 je kar 17 slovenskih oljkarjev.
Kakovost ter izjemno tradicijo slovenskih oljčnih olj med drugim izkazuje tudi Marco Oreggia, svetovno znani avtor najbolj eminentnega vodnika po oljčnih oljih Flos Olei, ki Istro kot regijo uvršča na prvo mesto po kakovosti oljčnih olj na svetu. Zaradi zahtevnih razmer kmetovanja v Sloveniji so slovenska olja dražja, zato slovenski oljkarji iščejo tudi tuje trge, v Sloveniji pa bo izbor najboljših oljčnih olj ekskluzivno na voljo v Mercatorju. Prvi med enakimi je na tekmovanju Olio Nuovo Days postal oljkar Vanja Dujc, ki je prejel priznanje za najboljše oljčno olje severne poloble leta 2021.
Ob svetovnemu dnevu oljke je Inštitut za oljkarstvo v okviru ZRS Koper organiziral bilateralno srečanje, na katerem so sodelovali ustanoviteljica mednarodnega gastronomskega tekmovanja Olio Nuovo, Emmanuelle Dechelette, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Jože Podgoršek in francoska veleposlanica v Sloveniji, Florence Ferrari. Srečanje preko video konference med Ljubljano in Parizom je bilo namenjeno promociji ter degustiranju najboljših oljčnih olj. Goste v Ljubljani je s kulinaričnim presežkom navdušil chef restavracije Maxim, Peter Kovač. Ponudba najboljših slovenskih oljčnih olj je ekskluzivno in za kratek čas na voljo na prodajnih mestih Mercatorja.
