Predlog zakona je pripravila svetniška skupna stranke Fratelli d'Italia. Podprlo ga je 27 svetnikov, opozicija se je glasovanju izognila, dva sta bila proti. Tudi svetnik stranke Slovenske skupnosti Igor Gabrovec:

"V deželnem svetu sem jasno izpostavil, da fenomena fojb, povojnih pobojev in eksodusa nihče ne zanika, prekriva, ne negira, ampak dejansko, da je treba tisto obdobje obravnavati skupaj z vsem, kar se je dogajalo prej – pred vojno in med vojno. Tega očitno kolegi nočejo slišati."

Ko je Gabrovec svoje nasprotovanje oprl na poročilo mešane slovensko-italijanske skupine zgodovinarjev in Vodnik ob dnevu spomina, ki ga je lani izdal deželni inštitut za odporništvo, je predstavnik predlagateljev zakona celo zapustil dvorano. "Ne zanikamo pobojev, a potvarjanje zgodovine in izrabljanje v politične namene je nedopustno", je povedal predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj:

"Od predsednika republike pričakujem, da ne pride do potvarjanja zgodovine, ker to prinaša nezadovoljstvo na naše območje. Vemo, kaj so naši ljudje pretrpeli, zato bi bilo dobro gledati naprej."

Predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze Ksenija Dobrila pa svari pred nekritičnim vnos spornih vsebin v šolski sistem:

"To pomeni neko neravnovesje, kajti spomin je prežet s čustvi, medtem ko zgodovinopisje je stvar znanost in stroke."

Predsednika obeh krovnih organizacij pozivata k strpnosti in dialogu. Večno odkrivanje dogodkov izpred 75-ih let namreč ovira pot v prihodnost, menita.