Razlog za povečano nasilje gre iskati tudi v dejstvu, da so družine prisiljene več časa preživljati skupaj. Pomembna dejavnika pa sta tudi stres in povečan občutek nemoči. Možnosti za pomoč otokom in mladostnikom je več, zatrjujejo pristojne službe.
Konec poletja, ko se je že napovedoval drugi val okužb s koronavirusom, je Društvo za nenasilno komunikacijo zabeležilo največje število novih klicev v celem letu. Izkušnje iz spomladanskega obdobja so ljudi spodbudile, da so začeli iskati možnosti, da pri odnosih med družinskimi člani nekaj spremenijo. Svetovalci na različnih koncih Slovenije ostajajo dosegljivi in pripravljeni pomagati tistim, ki pomoč potrebujejo.
Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo: "V vseh institucijah jim bomo ponudili pogovor o doživljanju, skupaj z njimi razmišljali, kaj bi bilo na njihovem mestu zanje najbolje … ukrepali bomo namesto njih, če gre za ogroženost."
Stresna situacija pred družino postavi ogledalo. Otroci so ena izmed najbolj ranljivih skupin, ne glede na situacijo, saj nimajo še razvite sposobnosti za prilaganje zahtevam novih situacij, izpostavlja psihologinja, psihoterapevtka in supervizorka Nerina Bonassin Battelli iz koprskega Svetovalnega centra za otroke in mladostnike: "Naučiti se morajo takih odnosov, kjer bo prostor za spoštovanje otroka. Naučiti pa se morajo tudi, kako ga omejiti pri določenem neprimernem vedenju."
Na Centru za socialno delo Južna Primorska opažajo, da je od prve razglasitve epidemije do danes še več socialnih razlik in neenakih možnosti med otroki in mladostniki kot sicer.
Vzgojno-izobraževalni zavodi najbolj ranljivim otrokom in mladostnikom predstavljajo pomemben preventivni in varovalni dejavnik. Koordinatorica za preprečevanje nasilja, Centra za socialno delo Južna Primorska, Damjana Jurman: "Na področju obravnave nasilja v družini opažamo, da otroci in mladostniki nasilje v tem času doživljajo bolj pogosto in bolj intenzivno. Povečan obseg skupnega preživljanja časa žrtev s povzročitelji nasilja ter večja socialna izolacija žrtev otežujeta možnosti za umik. Na voljo so različni programi pomoči. V primeru reševanja materialnih težav se povezujemo tudi s Civilno zaščito in z Rdečim križem."
Otroci, mladostniki ali odrasli, ki doživljajo stiske in nasilje v družini, imajo na voljo različne oblike pomoči tudi v času epidemije. Na voljo so različne telefonske številke, kamor lahko pokličejo. Tudi oba krizna centra, tako za otroke in mladostnike kot za odrasle žrtve nasilja, delujeta in omogočata takojšen umik v primeru ogroženosti.
Vesna Potočar Godnič
