Iskanje
Zala Kralj in Gašper Šantl sta na pustni torek v Studiu Hendrix predstavila dve novi skladbi z aktualnega albuma 4.
Po letu počitnic sta Zalagasper izdala novo pesem Morski psi, ki govori o spremembah čustev in želja. »Čas teče naprej in se ne ustavlja pri tem, kar je bilo včeraj”, sta zapisala v spremni besedi. Zala Kralj in Gašper Šantl sta svojo ustvarjalnost ponesla izven meja naše dežele. Še prej kot po tistem, ko sta nam v Tel Avivu izborila evrovizijski finale ter na koncu osvojila skupno 15. mesto, sta s svojo milino in neposrednostjo opozorila nase predvsem radijsko poslušalstvo. Nedvomno gre za izjemen ustvarjalski par, ki s svojo neobičajnostjo že dobiva posnemovalce. Mednje drzno uvrščam tudi, zadnja leta redne udeležence sanremskega festivala, italijansko navezo Coma_Cose. Sicer pa bo kar po novem prvi glas naveze ZalaGašper predstavil tokratno izbranko za Pesem tedna RA KP, skladbo Morski psi →
Zaključila se je 67. različica tradicionalnega glasbenega tekmovanja, ki združuje vso Evropo: Evrovizija. Tisti, ki ste pesti stiskali za slovenske predstavnike Joker Out, ste morali na njihov nastop čakati kar nekaj časa, saj so se na oder podali kot 24. V sobotnem finalu so na koncu zasedli 21. mesto. Slovenija je v finalu nastopila prvič po letu 2019, ko sta se Zala Kralj in Gašper Šantl s pesmijo Sebi zavihtela na 15. mesto. O dogajanju in vtisih na Evroviziji se je Anita Urbančič pogovorila z našim dopisnikom, ki se je v nedeljo vrnil iz Liverpoola. Z nami je bil kolega z Radia Trst A, Jari Jarc.
Evrovizijca Zala Kralj in Gašper Šantl sta glasbenika, ki sta pred slabim letom dni, to je bilo tik pred koronakrizo, obiskala našo radijsko postajo. Ravno v tistem obdobju sta si nadela ime »zalagasper«. Pred minulimi božičnimi prazniki sta med poslušalce poslala skladbo Sto idej. Pesmi sta dodala še navodila za poslušanje, ki so popolnoma v njunem slogu: "Želiva si, da se ob najini novi pesmi sprostiš, si pripraviš topel čaj ali vročo čokolado, pocartaš svojo sorodno dušo in razmišljaš o vsem, kar se ti je zgodilo lepega." Sto idej je danes dopoldne postala Zimska pesem in pol tega tedna.
V palači Dunferlim na Škotskem se je na današnji dan leta 1600 rodil Charles I. Stuart, kralj Anglije, Škotske, Irske in nekaj časa tudi Francije. Kot zagovornik vladarskega absolutizma je bil v nenehnih sporih s parlamentom. Verski spori so privedli do državljanske vojne in smrtne obsodbe kralja. V Divači se je na današnji dan leta 1910 rodil matematik Alojzij Vadnal. Po končani gimnaziji je vpisal študij matematike in fizike, tedaj še na Filozofski fakulteti, kjer je leta 1934 diplomiral. Od leta 1949 je predaval gospodarsko matematiko na ljubljanski ekonomski fakulteti, leta 1960 je odšel še na izpopolnjevanje v Združene države Amerike, da bi se tvorneje vključil v nove matematične tokove, predvsem s pomočjo računalnikov, ki jih je pri nas prvi uvajal. "Ponoči so Italijani poizkušali slabe naskoke proti Zagori, ob severnem pobočju Vrha sv. Mihela in proti odseku jugozapadno Sv. Martina. Vsi so bili zavrnjeni. Od davi zgodaj zopet silovito obstreljujejo Gorico s topovi. Prvo uro je kakih 400 krogelj padlo v mesto," tako je na današnji dan leta 1915 s soške fronte pisala tržaška Edinost. V izolski bolnišnici je na današnji dan leta 1991 umrl duhovnik in pesnik Istre Alojz Kocjančič. Semenišče in bogoslovje je končal v Gorici. Tam je začel pesniti. Po posvetitvi je bil najprej kaplan v Buzetu, nato župnik v Koštaboni in Šmarjah ter na Klancu pri Kozini. Prvo zbirko Šavrinska pesem je izdal leta 1962, Brumbole pa leta 1988, ko ga je ob 75. življenjskem jubileju pred mikrofon povabila Silva Ferletič. Tedaj je Alojz Kocjančič tako recitiral svojo pesem: Stárod je obmejno gručasto naselje, ki stoji na sedlu med hriboma Gradina in Grmada nad prevalom iz Podgrajskega podolja proti Šapjanam in Kvarnerju. Sodeč po srednjeveškem zapisu iz leta 1292, ki navaja ime Stergrad, je ime nastalo iz tvorjenke Stari grad, kar pa domnevno ne kaže na grad fevdalnega tipa, temveč tako kot v krajevnem imenu Ivánji Grád, na star pomen besede grád, slovansko gordi, ki je bil nekoč zid ali ograjeni prostor. Na današnji dan leta 1840 se je v Idriji rodil učitelj, skladatelj in organist Danila Fajglja. Poučeval je v rodnem mestu, v Tolminu, Srpenici, pa tudi na Gorenjskem in Dolenjskem. Zbiral je stare ljudske cerkvene napeve in jih skrbno harmonizirane izdal v knjigi Cerkvene pesmi. V arhivu hranimo tudi posnetek pesmi Danila Fajglja, Domotožno, ki jo je na reviji Primorska poje leta 1998 zapel mešani pevski zbor Žaga
Na današnji dan leta 1895 sta brata August in Louis Lumiere v salonu pariške Velike kavarne prvič zavrtela zaporedje slik, prve 50-sekundne gibljive podobe. V Trstu je bila prva projekcija 11. julija 1896 v salonu gledališča Fenice, v Ljubljani 16. novembra v salonu Hotela pri Maliču, kjer so si ogledali t.i. "razkazovanje živečih fotografij". V Hamburgu se je na današnji dan leta 1910 rodila baletka Pia Mlakar. Med študijem plesa na Koreografskem inštitutu v Berlinu je leta 1929 spoznala Pina Mlakarja, s katerim je ustvarjala polnih 7 desetletij. Leta 1995 sta piranskemu pomorskemu muzeju podarila jadrnico, s katero sta prekrižarila Jadran. Najbolj razburljiva doživetja je Pia Mlakar tako strnila: Na današnji dan leta 1915 se je začel umik britanskih in francoskih čet z Gallipolijskega bojišča, tržaška Edinost pa je poročala, da je srbski kralj Peter priplul iz Valone v Italijo. Na posvetu zgodovinarjev v Taru je zgodovinar Franco Cecotti razkril podrobnosti o delu vojaških sodišč in povedal: "Za ohranitev svetovnega miru," tako je na današnji dan leta 1945 petkov Primorski dnevnik naslovil poročilo ob zaključku zavezniške ministrske konference v Moskvi, kjer so se zunanji ministri odločili za ustanovitev komisije Združenih narodov za kontrolo atomske energije. Žábnice so vas na tromeji med Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Zapis iz leta 1106 je pravzaprav listina o ustanovitvi slovenske pražupnije, še starejši zapis iz leta 972 navaja ime Sabniza. Etimološko je ime izpeljano iz besede žába. Omenimo še italijansko ime Camporosso in nemško Seifnitz. Na Broadwayu so v gledališču Liberty na današnji dan leta 1925 krstno uprizorili musical Tip-Toes, za katerega je glasbo napisal George, besedilo po knjigi Guya Boltona pa Ira Gershwin. Uspešnico iz musicala Love is here to stay je posnel tudi Frank Sinatra
Na današnji dan leta 1850 je v Biljani umrl narodni buditelj in publicist Gašper Cigale. Pripadal je krogu goriških študentov, ki so se zbirali v bukvarnici Valentina Staniča, ter skupini briških duhovnikov, ki so ustanavljali prve stalne slovenske šole. Širil je slovenski tisk in dopisoval v Narod, v katerem je objavljal tudi svoje pesmi, najbolj znana je bila Kavka in petelin. Vojni poročevalec »Tagesposte« poroča: "Dan 2. majnika leta 1915 bi znal biti eden glavnih mejnikov naše vojne proti Rusiji. Priborili smo si taktično in operativno pomembno zmago. Z vsemi sredstvi tehnike zgrajena, neprestano utrjevana in precej gosto zasedena postojanka Rusov med izlivom Dunajca in severnim pobočjem Vzhodnih Beskidov je bila predrta. Postojanke so v naših rokah, sovražnik se popolnoma umika, torej v smeri proti Dembici - Jaslu - Žmigrodu, proti vzhodu," je objavila tržaška Edinost. Enote 4. armade so na današnji dan leta 1945 prodrle v središče Trsta. Enote 9. korpusa so napadle radijsko postajo in zavzele Barkovlje in Kontovel, 31. divizija pa je napadla Križ in Nabrežino. 17. udarna brigada Franceta Prešerna je osvobodila Gorico. Tedanji komisar Bazoviške brigade, Drago Košmrlj, se je tako spominjal zaključnih bojev: Fojána leži na flišnem slemenu v najzahodnejšem delu Goriških Brd. Kraj se prvič omenja že leta 1180 kot de Floiano. Samo ime je verjetno furlanskega izvora. Foján pri Špetru na Soči se omenja leta 1284 kot Folliani, kasneje kot Follano. To krajevno ime je tvorjeno iz latinskega osebnega imena Folius, torej prvotno pomeni Folijevo posest. Fašisti so kraj preimenovali v Fleana. Na današnji dan leta 1660 se je v Palermu rodil skladatelj Pietro Alessandro Gaspare Scarlatti. Že pri 12-ih se je izobraževal v Rimu pri svojem vzorniku Bernardu Pasquiniju. S prvo izmed 115-ih oper Navidezni nesporazumi si je pridobil zaščito švedske kraljice Kristine, obenem pa tudi naročila iz Neaplja, kjer je postal kraljevi kapelnik. Tam je napisal 40 oper, zatem je delal v Firencah, Rimu in Benetkah. Prisluhnimo odlomku sonate za flavto in godala. Flavtista Pala Nemetha spremlja orkester Capella Savaria
V Idriji se je na današnji dan leta 1846 rodil botanik Ivan Julij Glowacki. Zbral je obsežen herbarij Lišaji iz Primorja. Po njem je poimenovanih več vrst mahov, gob in lišajev z območja Julijskih Alp, Krasa, Istre, Dalmacije, Črne gore ter Bosne in Hercegovine. V Ljubljani je na današnji dan leta 1901 umrl slovenski pesnik, predstavnik moderne, Josip Murn Aleksandrov. V oddaji Mladim poslušalcem so ob stoletnici pesnikovega rojstva leta 1979 učenke in učenci osnovne šole Drago Bajc iz Vipave pripravili recital. Poslušajmo odlomek: "Brodovje pomorskih letal je v noči od I5. na 16. junij uspešno obmetalo z bombami kolodvorske naprave v Portogruaru in Latisani. Vsa letala so se vkljub srditemu obstreljevanju vrnila nepoškodovana", je nedeljska Edinost na današnji dan leta 1916 objavila uradno sporočilo poveljništva brodovja. V Trebinju se je na današnji dan leta 1936 rodila novinarka in publicistka Vesna Leskovic. Po študiju slovanskih jezikov in književnosti je poučevala in zatem delala v Mariboru in Kopru, kjer se je leta 1965 zaposlila na naši radijski postaji. Z oddajami Med rojaki v zamejstvu je prispevala k narodni prebuji Beneških Slovencev, za kar je prejela tudi Tomšičevo nagrado. Ob izdaji knjige kulinaričnih dobrot Beneške Slovenije z naslovom Dežela frike in gubance je povedala: "V Italiji so na današnji dan leta 1946 razglasili republiko, kralj Umberto II. je zapustil domovino. Kaj namerava ukreniti Zavezniška vojaška uprava? Nova žrtev škvadristov na tržaških ulicah. Neizbrisen pečat »višje kulture« v času pariške mirovne konference," tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik pisal o sobotnem umoru Karla Hlače v središču Trsta. Osapci so izkušnje z dežjem tako strnili: Iz Trsta za dva prsta/Iz Kopra, da bo suknja mokra/Iz juga za dva pluga/Iz Črnega kala za dva bokala/Iz Socerba vse frderba. V Berlinu so na današnji dan leta 1821 krstno uprozorili Čarostrelca, opero skladatelja, dirigenta in pianista Carla Marie Friedricha Ernsta von Webra, ki velja za temeljno delo nemške romantike. Prisluhnimo zboru lovcev iz opere Čarostrelec. Moškemu zboru Dunajske opere dirigira Wilhelm Loibner
Materinski dan, ki ga obeležujemo 25. marca, se zgodovinsko navezuje na čaščenje matere v antičnem svetu, zlasti boginje Ree, krščanska cerkev pa je tako praznovanje obudila in ga posvetila devici Mariji. Rea je bila Kronosova sestra in Zevsova mati, imenovana tudi mati grških bogov, zato so ji stari Grki posvetili obredne ceremonije. Včasih je bil to Kristusov praznik, spomin njegovega spočetja in križanja. Šele v osmem stoletju pa je bil posvečen Mariji, ki je najbolj pogosto žensko ime. Na današnji dan leta 1906 so slovesno posvetili 10. goriškega nadškofa Frančiška Borgijo Sedeja, o čemer podrobneje Renato Podveršič: "Generalfeldmaršal Anton Ludwig August von Mackensen je s posebnim vlakom prispel v Carigrad. Ogromna množica ljudstva, posebno turška društva s prapori, so čakali s turškimi, nemškimi, avstrijskimi, ogrskimi in bolgarskimi zastavami po cestah, po katerih se je peljal generalfeldmaršal, ki so mu bile prirejene viharne ovacije", je na današnji dan leta 1916 sobotna Edinost pisala o pestri diplomatski dejvnosti v času prve svetovne vojne. Pod regenstvom kneza Pavla je na današnji dan leta 1941 Jugoslavija pristopila k trojnemu paktu Nemčije, Italije in Japonske. Ko se je razširila novica o tem, so v Beogradu izbruhnile demonstracije, ki so z geslom Bolje vojna kot pakt privedle do državnega udara. Regenta Pavla je zamenjal kralj Peter drugi, ki so ga razglasili za polnoletnega. Nova vlada je izstopila iz trojnega pakta in v začetku aprila s Sovjetsko zvezo podpisala pogodbo o prijateljstvu in nenapadanju, dan zatem, 6. aprila, je nemško letalstvo silovito bombardiralo Beograd. Ako je na Marijino oznanjenje lepo in toplo vreme, je potem še huda zima./Pomladanska Marija pripelje lastavice v deželo, jesenska (mala maša) jih pa odpelje. Na današnji dan leta 1941 se je v Mostu na Soči rodil glasbenik Ivan Mignozzi. Po gimnaziji v Benetkah je v Ljubljani končal srednjo glasbeno šolo in akademijo. Poučeval je v Gorici in Novi Gorici, po diplomi je pisal glasbo tudi za tržaško in novogoriško gledališče. Vodil je zbore v Štandrežu, Solkanu in Novi Gorici. Ob 20-letnici okteta Vrtnica je povedal: Prisluhnimo skladbici Ivana Mignozzia Ob morju. Poje otroški pevski zbor iz Kanala pod taktirko Darje Žorž
V Zagorju pri Pivki se je na današnji dan leta 1865 rodila pripovednica Lea Fatur. Pri 16-ih je objavila zgodbo Črni vitez in hudi grof, v samostojnih knjižnih izdajah pa so v dveh knjigah izšle Pravljice in pripovedke, Vislavina odpoved, Če burja trese cvet, Pšenica - najlepši cvet. Leta 2001 je izšel ponatis Dom dedov, zbirka povedk, pravljic in drugih spisov, ki jih je zbral profesor Silvo Fatur. Razkril je še eno podrobnost iz njenega opusa: Na današnji dan leta 1915 se je za drugo bolgarsko armado v bitki za Ovče pole uspešno končala moravska ofenziva proti srbski vojski. Srbi so se morali umakniti na Kosovo, kjer so kmalu zatem kapitulirali. Na Bledu se je na današnji dan leta 1925 rodil pisatelj in kipar Tone Svetina. Po invlidski upokojitvi se je posvetil pisanju. Roman Ukana je razvejan, psihološko utemeljen in dokumentiran opis dogajanja na Primorskem in Gorenjskem med drugo svetovno vojno. Iz starega orožja je izdeloval skulpture in o njih povedal: "Aretiran slepar," tako je četrtkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil novico, ko je Zveza primorskih partizanov dala aretirati postopača Emilia Slivara, ki je po mestu in okolici v partizanski uniformi skušal z zvijačo izvabiti denar iz ljudi. Solkán je staro naselje, nekdaj predmestje Gorice, danes Nove Gorice. Prvi zapis izhaja že iz leta 1001 in navaja ime Solikano. Furlansko se kraj imenuje Salcan, italijansko Salcano, obe imeni sta prevzeti iz slovenskega imena, to pa iz antičnega Silicanium, ki je morda izpeljano iz latinske besede silex v pomenu kremen, trda skala. V londonskem gledališču Drury Lane so na današnji dan leta 1845 krstno uprizorili opero Williama Wallacea, Maritana, zato prisluhnimo odlomku uverture, ki jo je posnel Londonski simfonični orkester pod taktirko Richarda Bonyngea
Dunajska dvorna knjižnica je na današnji dan leta 1791 potrdila ustanovitev Licejske knjižnice v Ljubljani, ki so jo sicer že zasnovali leta 1774, ko ji je vladarica Marija Terezija namenila 637 knjig pogorelega ljubljanskega jezuitskega kolegija. Iz tega fonda je zrasla sedanja Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. V Lienzu se je na današnji dan leta 1916 rodil zdravnik, higienik in epidemiolog Aleksander Gala - Peter. Leta 1942 je diplomiral na Medicinski fakulteti v Zagrebu in se maja pridružil partizanom. Po letu 1965 je delal na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je bil tudi predstojnik katedre za medicino dela. "Sovražnik poizkuša od včeraj zjutraj vnovič, da bi prebil našo besarabsko fronto pri Toporovcah in vzhodno Raranc, Vendar pa se je moral vsekikrat umakniti ob najtežjih izgubah. Odličen uspeh pri odbitju Rusov je imel zopet izvrstno vodeni, v premoči se nahajajoči ogenj naše artiljerije ," je na današnji dan leta 1916 poročala sobotna Edinost. "Kaj pomeni predlog o internacionalizaciji Trsta in Julijske krajine?" se je na prvi strani torkovega Primorskega dnevnika na današnji dan leta 1946 spraševal Boris Kraigher, ki je jasno razkril cilje zahteve, izrečene v noti britanske vlade. V Ljubljani je na današnji dan leta 2001 umrl politik Sergej Kraigher. Med študijem medicine v Zagrebu se je priključil levo usmerjenim organizacijam študentov in bil zaprt v Sremski Mitrovici. V Ljubljani, Trbovljah in Mariboru je vodil partijski okrožni komite. Po vojni je delal v republiški vladi, zatem pa v Beogradu vodil različne zvezne ustanove. Bil je član predsedstva Jugoslavije, leta 1981 tudi predsednik predsedstva. V arhivu hranimo odlomek govora ob 10-ti obletnici osvoboditve v Ljubljani: Če je na Pavla jasno nebo, dobra bo letina, stari pojo/ Če je Pavla dan oblačen, bo trebuh večkrat lačen; če megla stoji, bo mnogo bolnih ljudi Bedřich Smetana je leta 1863 napisal svojo prvo opero Brandebružani na Češkem po libretu Karela Sabina o razmerah po smrti kralja Přemysla Otakara II., ki mu je za kratek čas uspelo združiti ozemlje od Češke pa do Jadranskega morja. Krstna uprizoritev je bila na današnji dan leta 1886 v provizoričnem teatru v Pragi evforično sprejeta, zato prisluhnimo znamenitemu zbrovskemu napevu Naš čas je prišel, ki sta ga posnela simfonični orkester in zbor pod taktirko Vladimírja Váleka
